Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radovan Gobec je besedila za svoje vokalne ali vokalno-instrumentalne skladbe po navadi pisal kar sam, tudi za opereto Planinska roža. Ustvaril jo je leta 1937 v posavski vasici Henina pod Lisco in jo posvetil svoji bodoči ženi Sonji Elschbacher, s katero se je poročil junija istega leta. Opereto je prvič izvedla dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu, v Mariboru pa so jo premierno uprizorili štirikrat: leta 1952, 1963, 2019 in 2023.
Zgoba operete je na videz preprosta, a skriva številne preobrate. Katja Silvana je opustila film in upravlja planinsko kočo na Srečnem vrhu, na katerega zahajajo tudi gledališčniki, a ne vedo, da je bila Silvana nekoč filmska igralka. V svojem gledališču pripravljajo premiero operete Planinska roža, ki so jo napisali na planini. Za premierni nastop zaprosijo Katjo Silvano. To povzroči velike zmešnjave, ljubosumnosti, užaljenost in tožbe, na koncu pa se vse skupaj vendarle razčisti in konča v splošno zadovoljstvo.
Mariborsko uprizoritev operete o slavni Katji Silva podpisujejo: režiser Matjaž Latin, scenograf in oblikovalec luči Rok Predin, kostumografinja Mira Strnad ter dramaturginja in koreografinja Maja Pihler Stermecki. Dirigent je Simon Robinson, pojejo pa: Valentina Čuden (Katja Silvana), Martin Sušnik (Miran Svetlin), Marko Škofič (Kazimir Kalan), Dušan Topolovec (Ervin Gabernik), Jernej Luketič (Ciril Dobrovik), Sebastijan Čelofiga (dr. Pravnik Odvetnik in Oskrbnik koče), Dada Kladeník (Melita), Mihael Mikluš (Izidor), ter Liam Čelofiga in Izak Mlakar (kmečka fanta Tone in Francelj).
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radovan Gobec je besedila za svoje vokalne ali vokalno-instrumentalne skladbe po navadi pisal kar sam, tudi za opereto Planinska roža. Ustvaril jo je leta 1937 v posavski vasici Henina pod Lisco in jo posvetil svoji bodoči ženi Sonji Elschbacher, s katero se je poročil junija istega leta. Opereto je prvič izvedla dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu, v Mariboru pa so jo premierno uprizorili štirikrat: leta 1952, 1963, 2019 in 2023.
Zgoba operete je na videz preprosta, a skriva številne preobrate. Katja Silvana je opustila film in upravlja planinsko kočo na Srečnem vrhu, na katerega zahajajo tudi gledališčniki, a ne vedo, da je bila Silvana nekoč filmska igralka. V svojem gledališču pripravljajo premiero operete Planinska roža, ki so jo napisali na planini. Za premierni nastop zaprosijo Katjo Silvano. To povzroči velike zmešnjave, ljubosumnosti, užaljenost in tožbe, na koncu pa se vse skupaj vendarle razčisti in konča v splošno zadovoljstvo.
Mariborsko uprizoritev operete o slavni Katji Silva podpisujejo: režiser Matjaž Latin, scenograf in oblikovalec luči Rok Predin, kostumografinja Mira Strnad ter dramaturginja in koreografinja Maja Pihler Stermecki. Dirigent je Simon Robinson, pojejo pa: Valentina Čuden (Katja Silvana), Martin Sušnik (Miran Svetlin), Marko Škofič (Kazimir Kalan), Dušan Topolovec (Ervin Gabernik), Jernej Luketič (Ciril Dobrovik), Sebastijan Čelofiga (dr. Pravnik Odvetnik in Oskrbnik koče), Dada Kladeník (Melita), Mihael Mikluš (Izidor), ter Liam Čelofiga in Izak Mlakar (kmečka fanta Tone in Francelj).
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere. Da je tak ničvrednež vreden umetniške obdelave, je prvi ocenil španski pesnik Tirso del Molina; leta 1643 je napisal komedijo El burlador de Sevilla y convidado de piedra (Seviljski šaljivec ali Kamniti gost). Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molièrova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova "opera vseh oper", kot radi imenujejo Don Juana. Pojejo: Timothy Murray (don Juan), Chiara Skerath (donna Elvira), Vladislav Bujalski (Leporello), Emőke Baráth (donna Ana), Eric Ferring (don Ottavio), Marie Lys (Zerlina), Sergio Villegas Galvain (Masetto) in James Platt (Komtur). Zbor opere iz Lilla in ansambel Le Concert d’Astrée vodi Emmanuelle Haïm.
Opera je mejnik v več pogledih, ne nazadnje tudi zaradi strukture, saj v vsakem dejanju prevladuje en lik.
Politična drama, v kateri so v ospredju razredna nasprotja v nekdanji republiki, in ne ljubezenska zgodba.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov