Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.
Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.
Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi.
Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.
Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.
Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.
Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.
Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.
Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.
Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.
Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe.
Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov.
Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo.
Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice.
Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.
Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.
Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.
Psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.
Mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravah in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.
Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.
Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.
Neveljaven email naslov
