Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri. Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.
44 epizod
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri. Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.
Biolog in ekolog Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, se spominja svojega odraščanja v okolju, katerega pokrajina se je z leti zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva izrazito spremenila. S tem pa tudi pestrost rastlinskega sveta. Prepričan je, da je to eden glavnih razlogov, da se je usmeril v naravovarstvo. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi skrivnostne glive, v katerih je odkril pravo kraljestvo in jim namenja velik del svoje strokovne pozornosti. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj so glive in zakaj so tako pomembne za življenjske prostore številnih vrst, o tem, da bi mikologiji morali nameniti več pozornosti, pa tudi o tem, kaj je etični odnos v nabiralništvu.
Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič se z naravo ukvarja vse svoje poklicno življenje, od leta 2018 pa je direktor Zavoda RS za varstvo narave. »Delati v naravovarstvu je stresno. To ne pomeni, da sediš na travniku in opazuješ metuljčke, v resnici delaš predvsem z ljudmi,« rad ponazori, s čim se pri svojem delu ukvarja. Z naravo je njegovo življenje povezano tudi zunaj službe, ko jo rad opazuje skozi fotografski objektiv, in ko najde čas tudi za njemu ljube Jovse. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je naravovarstvo pri mnogih projektih nujen sogovornik, kakšne so vsebine dela na tem področju, o vplivih na naravne vrednote, o najbolj ogroženih vrstah kmetijske krajine in tudi o evropskem zelenem dogovoru.
»Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo. Ta neposredni stik z morjem veliko pripomore k razumevanju morja in tudi k novim uvidom, ki nekdaj niso bili mogoči, saj so znanstveniki vse raziskovali z morske gladine, zaradi česer je marsikaj ostalo skrito,« svoje delo za uvod na kratko predstavi biolog Borut Mavrič. Doktoriral je iz varstva narave, področja njegovih raziskav pa so morska biologija in ekologija, obrežna ribja združba, bentoški habitatni tipi, tujerodne vrste, raziskave hrustančnic itd. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kakšno je stanje slovenskega morja, o tem, kaj ga v zadnjih desetletjih najbolj ogroža, ali je mogoče popolnoma popraviti škodo, ki jo povzročamo v naravi, pa tudi o pisanih travnikih, ki se skrivajo pod gladino, in o tem, kaj se trenutno dogaja z velikim leščurjem.
Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.
"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij, " se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc. Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, kasneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.
Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj. Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.
Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.
»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.
Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.
Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.
"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.
Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.
Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.
Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.
Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.
Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.
Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.
Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.
Neveljaven email naslov