Pobuda Slovenščina v družini, ki deluje pod okriljem Krščanske kulturne zveze iz Celovca in z različnimi dejavnostmi opozarja na pomen žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanje narečij, se je pred tremi leti odločila razširiti svoje delovanje.

Leta 2014 so skupaj z drugimi rojaki iz sosednjih držav o tem spregovorili na posvetu v Tinjah, lani so se srečali v Naborjetu v Kanalski dolini, letos pa na Hrvaškem, v vasici Plešce v Gorskem kotarju. Posvet je tokrat gostila Etnološka zbirka družine Čop, Palčava šiša, ki obeležuje tudi desetletnico uspešnega ohranjanja kulturnega izročila.

Predstavniki organizacij z avstrijske Koroške in Štajerske, iz Kanalske doline, Porabja in s Kvarnerja so na srečanju predstavili različne načine in pobude za ohranjanje in učenje slovenščine v družini, društvih in šolah.

Sporočilo je mogoče, kot v oddaji Sotočja (10.10.2016) poroča Marjana Mirković, strniti v misel, da je za razvoj jezika nujno družinsko okolje, ki ga šola zgolj nadgrajuje, in da morajo mladi prepoznati tudi funkcijo jezika.

Posvet v Palčavi šiši se je končal z ogledom etnološke zbirke, ki jo je predstavil vodja Marko Smole, zadovoljen z odzivom iz zamejstva in zanimanjem za narečje. Zadovoljen pa je tudi zaradi sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi etnologi, s katerimi načrtuje več novih projektov o nesnovni dediščini oziroma krajevnih pripovedih in njihovi vključitvi v kulturni turizem.

Foto na naslovnici: Slovenščina v družini - posvet v Palčavi šiši - Mirjana Žagar, Marko Jernej in Olga Voglauer (od leve proti desni), Marjana Mirković