Foto: Primorski dnevnik
Foto: Primorski dnevnik

RIM - Državna proslava na predvečer današnjega dneva spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre in Dalmacije je potekala po tirnicah prireditev zadnjih let. Nobenih polemičnih ekcesov in ostrin, a žal tudi brez uokvirjanja tragedije fojb v tragično zgodovino prejšnjega stoletja. Tega sta se izognila predsednik senata Pietro Grasso in predsednik zveze ezulskih združenj Antonio Ballarin, da ne govorimo o goriškem županu Rodolfu Ziberni, ki mu je državni protokol namenil osrednji govor.

Ziberna je nastopil kot človek prejšnjega stoletja, ki ne more (ali noče) premostiti svoje črnobele miselnosti. Župan je govoril predvsem kot ezulski voditelj in se je šel (pristranskega) zgodovinarja, le konec svojega govora je namenil potrebi po krepitvi sodelovanja s sosednjimi občinami Nova Gorica, Šempeter in Vrtojba. Častni gost prireditve v senatu je bil predsednik republike Sergio Mattarella, ki ni govoril.

Grasso je začel s koncem druge svetovne vojne in s prihodom »titovskih milic (milizie titine) na vzhodno mejo, na kar je prišlo do množičnega pokola nedolžnih ljudi, na katerega je dolgo časa pozabljalo tudi uradno zgodovinopisje.« Premalo se je po Grassovem mnenju govorilo o »odiseadi tisočih Italijanov, ki so bežali pred preganjanjem in kratenjem svobode ter bili prisiljeni v eksodus v kraje, kjer so jih sprejeli sumničavo in z nezaupanjem.« Fojbe so za Italijo še vedno odprta rana, je prepričan predsednik senata. Njihovo poznavanje ustvarja protitelesa za zavračanje nestrpnosti, rasnih predsodkov, diktatorskih režimov in nacionalizmov. Vse to naj bo poduk zlasti mladim, da gojijo vrednote miru in načela, na katerih temelji Evropska unija.

Ziberna se je, kot rečeno, prelevil v »zgodovinarja«, za katerega se zgodovina začenja s fojbami in posledičnim množičnim odhodom Italijanov iz Istre, kar je bilo prej ne obstaja (župan je enkrat omenil besedo fašizem in njegovo raznarodovalno politiko do Slovencev). Govornik je izpostavil bolečino in trpljenje ezulov ter tudi težave Italijanov, ki so ostali v Istri in iz katerih je Jugoslavija hotela narediti »folkloristični pojav.« Da je Istra izgubila svojo italijansko narodno identiteto sta kriva »jugoslovanski nacionalizem in šovinizem«, za ezulsko tragedijo je po njegovem odgovorna tudi »tista Italija, ki je ezule istovetila s fašisti.«

Povojna Italija je pozabila na fojbe in ezule zaradi poraza v vojni, a po Zibernovi oceni tudi zaradi pritiskov komunistov, »ki so se s Palmirom Togliattijem že leta 1944 prizadevali za priključitev Julijske krajine Jugoslaviji.« Večina partizanov se je sicer borila za svobodo, Ziberna se je tudi spomnil Goričanov, ki so jih po koncu vojne usmrtili, le zato ker so bili italijanski patrioti in so zavračali priključitev mesta Jugoslaviji. Pri deportacijah so jugoslovanskim pomagali italijanski partizani, »ki so delovali izven in celo proti usmeritvi italijanskega osvobodilnega gibanja.« Ziberna je tudi ostro obsodil tiste, ki zanikajo fojbe.


Več novic na www.primorski.eu