Niko Tenze, predsednik SDGZ. Foto: Primorski dnevnik
Niko Tenze, predsednik SDGZ. Foto: Primorski dnevnik

TRST - Na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah bo v ponedeljek ob 18.30 občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Skupščina ne bo volilnega značaja, pač pa bo priložnost za obračun dejavnosti združenja v preteklem letu in za soočenje o njegovih načrtih ter razvojnih smernicah, beseda pa bo tekla tudi o »zdravstvenem stanju« našega gospodarstva. O tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s predsednikom SDGZ Nikom Tenzejem.

Poglejte, v večini evropskih držav in tudi v Italiji imamo spodbude pokazatelje, ki kažejo, da je najhujše najbrž mimo. Pri nas se je kriza začela leta 2010, nekoliko pozneje kot drugod, zato tudi zamujajo znaki okrevanja. Odvisno od panog.

Kje se najbolj poznajo učinki gospodarskega okrevanja?
Turizem postaja tudi v našem okolju vse bolj gonilna panoga, čeprav gre za popolnoma nove pojave, ki zahtevajo nove prijeme.

Kaj imate v mislih?
Tradicionalni turizem, ki smo ga poznali v preteklih letih, nadomeščajo sodobne oblike potovanj in obiskov. Hotelirstvo doživlja krizo, turisti in popotniki iščejo alternativne poti, radi kolesarijo, neposredno odkrivajo naravo, obiskujejo turistične kmetije in prenočujejo v t.i. B&B strukturah.

So naši gostinci, kmetovalci in hotelirji pripravljeni na te nove turistične navade?
Nekateri da, drugi pa žal še ne. Odvisno od posameznikov in njihove prilagodljivosti novostim. Kot manjšinska skupnost smo itak nagnjeni k previdnosti in h konservativnosti, kar se pozna tudi pri turizmu.

Kaj pa tradicionalne panoge, kot so gostinstvo, obrtništvo in trgovina?
Tudi tukaj velja to, kar sem rekel za turizem. Kdor se je dobro pripravil in investiral v kakovostne storitve in inovativno ponudbo, danes lahko optimistično gleda v prihodnost. Tisti, ki tega ni storil, pa bo seveda težje premostil krizo.

Kdo se nahaja v najbolj kritični situaciji?
Z največjimi težavami se sooča gradbeništvo, ki je tudi v našem okolju plačalo zelo visok davek splošni ekonomski krizi. Tudi v gradbeništvo oziroma v nekaterih njegovih segmentih v zadnjem času zaznavamo znake okrevanja in premoščanja krize. Zelena veja pa še ni za vogalom, žal.

V kakšnem »zdravstvenem stanju« je vaše združenje?
SDGZ je zdrava organizacija, ki se v korist članstva ponaša z dobrimi številkami in, dovolite mi, tudi z uspehi. Zaslugo za to nosi naše prizadevno osebje. Če se malo pohvalim lahko trdim, da smo mi - med prvimi v naši skupnosti - prišli do spoznanja, da brez inovacij in brez pogumnih pogledov v prihodnost ne prideš nikamor. To prinaša seveda tudi precej tveganj, a drugih poti ne vidim, ker mislim, da jih enostavno ni. Veliko smo glede tega investirali v nedavno praznovanje 70-letnice SDGZ.

Obletnice smo pri nas večkrat dolgočasne in same sebi namen ...
Mi smo naš jubilej zastavili popolnoma drugače, kar se je nam lepo obrestovalo.

V kakšnem smislu obrestovalo?
Kot organizacija - vodstvo in članstvo - smo se ob jubileju vprašali, če smo kos času in kaj je treba spremeniti oziroma zamenjati.

In kakšni so bili odgovori in kakšni bodo ukrepi?
Ustanovili smo delovno skupino, ki bo svoje predloge za novo strategijo predstavila na ponedeljkovem občnem zboru. Nanj smo povabili tudi strokovnjaka za trženje in komunikacijo, ki nam bo svetoval kako lahko z inovativnimi prijemi v komunikaciji dosežemo nove in obdržimo dosedanje člane.

Nam lahko kaj anticipirate?
Naše analize kažejo, da je treba premostiti dosedanji pojem manjšinskega gospodarstva. Danes moramo namreč govoriti o gospodarskem okolju, ki sega Trsta do Kopra in Sežane, najprej do Gorice, Nove Gorice in Trbiža.

Če je »zdravstveno stanje« SDGZ dobro, kaj pa splošno politično, kulturno in družbeno stanje med Slovenci v Italiji?
Naša manjšina je utrpela velik tudi moralni udarec s to ne samo gospodarsko krizo, ki je razkrila vse naše šibkosti in kritične točke. Potrebujemo preobrat na vseh področjih.

Imate v mislih »šok terapijo« ali nekaj podobnega?
Ne bi govoril o terapijah in podobno, temveč o nujnosti preobrata. Šestdesetletniki bi se morali umakniti z vodilnih položajev in bolj zaupati mladim. Takšne izbire bi lahko oznanile nove čase, ki jih vsi potrebujemo. Ponavljam: ne samo v gospodarstvu.

Sandor Tence


Več novic na www.primorski.eu