Foto: Primorski dnevnik Foto:
Foto: Primorski dnevnik Foto:

»Kar se kakovosti vina tiče, se nam obeta kar dobra letina,« pravi znani vinogradnik od Piščancev Andrej Bole, katerega smo včeraj zjutraj obiskali, da bi nam orisal stanje v vinogradništvu nad Rojanom s poudarkom na suši, ki že dolgo časa pesti naše kraje. Govorimo o delu na strmem terasastem območju, na katerem je kmetijstvo lahko le »herojsko,« kot se zadnja leta pravi kraško-tržaškemu vinogradništvu.

Nedeljska večerna nevihta je osvežila ozračje. »Padlo je 20 milimetrov dežja, kar ni veliko, vendar je dovolj za ublažitev negativnih učinkov suše,« opozarja Bole, čigar rod je na tem koncu prisoten in se z vinogradništvom ukvarja že šest generacij. Vročina, kakršni smo bili v prejšnjih dneh priča, povzroča trtam stres. »Da bi se ubranile pred škodljivimi učinki velike toplote gredo rastline v stand by,« kar pomeni, da se zorenje grozdja ustavi in je ves trud trte usmerjen v to, da kot rastlina preživi: »zanjo je pomembnejša ohranitev vrste, kot pa proizvodnja grozdja.« Po nevihti bodo trte »kmalu spet poprijele,« to pomeni, da se bo zorenje grozdja nadaljevalo. »Upati moramo, da bo še dež, in konec avgusta, kot običajno, še zadnje poletne padavine, ki blagodejno vplivajo na letino,« razlaga Bole in dodaja, da bo letos zelo verjetno zaradi posebnih vremenskih pogojev trgatev kvečjemu potekala teden dni pred običajnimi datumi. Bele sorte navadno pri Piščancih trgajo sredi septembra, črne pa konec meseca ali na začetku oktobra. »Odvisno seveda od vremena,« opozarja vinogradnik, ki govori kot deroča reka in mu z veseljem prisluhnemo. Njegove črnina, glera, vitovska in druge vinske sorte, s katerimi je prejel precej nagrad, uspevajo na 3,5 hektarjih terasastih površin okrog doma, s katerega seže pogled na staro pristanišče. A tudi na močno poraščeno vznožje hriba, kateri je bil pred desetletji še precej obdelan. »Danes pri Piščancih živimo od vinogradništva in sadjarstva štiri družine (Ferluga Silvano in Vinko, Ferfoglia Andrej in mi), a obdelovalnih površin je na razpolago vsaj še enkrat toliko, kolikor jih je danes« pravi Bole in nas seznani s pomenljivim podatkom: leta 1950 je bilo na Tržaškem skoraj 1.400 hektarjev vinogradov, danes pa »le« štiristo.

Območje, na katerem so lahko ponosni na ureditev novih vinogradov in oljčnikov, je prav gotovo Dolga krona, ki smo jo včeraj dopoldne obiskali. V primerjavi s Piščanci je temperatura na griču nad hranilniki Siota v povprečju 2 stopinji Celzija višja. Zaradi tega bo trgatev tu nekoliko zgodnejša. Vendar pogojnik, kot vselej, ko teče beseda o kmetijskih pridelkih, je obvezen. Mlada vinogradnika Rado Kocjančič in Alen Sancin sta glede napovedi letine zelo previdna. Po vztrajanju od njiju vendarle izvemo, da »je grozdje zdravo« in da bi zatorej tudi trgatev morala »biti v redu.« Če seveda ne pride do kakšne toče, sta dodala in ocenila, da je dež v nedeljo »pomagal,« vendar je burja povzročila nekaj škode na grozdju.

Na Dolgi kroni, lastnica katere je dolinska srenja, so uredili terase za vinograde in oljčnike s 500 tisoč kubičnimi metri materiala, ki so ga pridobili ob gradnji avtocestnega predora. Na hribu so kmetijske površine opremljene z namakalnim sistemom. Vodo črpajo iz nižinskega območja v zbiralnik, ki leži na vrhu griča. Četudi starejše trte zaradi razvitega koreninskega sistema sušo manj trpijo, postaja iz leta v leto problem suše tudi v Bregu, ki je sicer bogat s podtalnimi vodami, občuten. »Problem namakalnih sistemov bo za kmetijstvo na Tržaškem postal nujen in ga bo zatorej potrebno rešiti z ureditvijo kmetijskih vodovodov,« opozarjata sogovornika, ki imata skupaj z Martinom Merlakom, Gabrielom Černigojem, podjetjem Parovel in drugimi oljkarji, na območju urejenih kar nekaj vinogradov.

Glavni problem tržaškega vinogradništva vsekakor predstavlja pridobitev saditvenih pravic. Furlanija Julijska krajina letno ponuja 250 hektarjev (1% od skupne vinogradniške površine), medtem ko je prošenj v deželi lani bilo za 29 tisoč novih vinogradov. Pred nedavnim je Dežela pisala ministrstvu, da bi tržaška pokrajina, zaradi težkih naravnih danosti, imela določene olajšave pri dodeljevanju saditvenih pravic.

Matej Caharija


Več novic na www.primorski.eu