Teoretični minimum in maksimum, ki ga na volitvah lahko dosežejo stranke, kot ga je napovedala agencija za raziskave javnega mnenja Valicon. Foto: Valicon
Teoretični minimum in maksimum, ki ga na volitvah lahko dosežejo stranke, kot ga je napovedala agencija za raziskave javnega mnenja Valicon. Foto: Valicon
Predvolilna anketa Ninamedie. Foto: Televizija Slovenija
Predvolilna anketa Mediane. Foto: Televizija Slovenija
Parlamentarne stranke imajo za snubljenje volivcev na voljo samo še en dan. Foto: BoBo
SDS
Levica znova stavi na taktične glasove "proti Janši", je dejal Tomaž Deželan. Foto: BoBo
Državni zbor
Na osmih državnozborskih volitvah se bo za naklonjenost nekaj več kot 1,7 milijona volivcev potegovalo več kot 1600 kandidatov na 25 kandidatnih listah. Foto: BoBo

SDS bo tako najverjetnejša zmagovalka nedeljskih volitev. "Preobrat je možen, a manj verjeten kot v letih 2008 in 2011, saj sta na drugem in tretjem mestu stranki SD ter LMŠ, kamor bi se teoretično lahko prelili taktični glasovi, precej izenačeni. To je ključna razlika glede na leto 2008 in 2011," so pri agenciji za raziskave javnega mnenja Valicon pojasnili, zakaj je preobrat manj verjeten. Taktični glasovi se bodo tako najverjetneje drobili med SD in LMŠ, ki sta tudi po anketah Mediane in Ninamedie na drugem mestu.

"Ključni pogoj je ta, da je stranka na drugem mestu, ki je dovolj blizu prvouvrščeni, da volivci ocenijo možnost uspeha, hkrati dovolj oddaljena od stranke na tretjem mestu, od katere se nato glasovi prelijejo k drugouvrščeni. Tak razvoj dogodkov smo spremljali tako leta 2008 kot 2011," so še zapisali.

Taktično prelivanje se bo zgodilo tudi od majhnih strank k večjim, saj bodo volivci tehtali, ali bodo tvegali s svojo izbiro in potencialno vrgli glas "v prazno" ali pa bodo glasovali za stranko z več možnostmi.

Premisli si lahko vsak tretji volivec
Poleg množice še neopredeljenih volivcev ni zanemariti niti volivce, ki si še lahko premislijo, teh je po oceni Valicona slabih 30 odstotkov, kar pomeni, da če bi se volitev udeležilo en milijon volivcev, bi to pomenilo, da si do nedelje lahko premisli še kar 200.000 ljudi. To pa je povsem dovolj za zamenjavo na prvem mestu, za spremembo vrstnega reda in razmerij moči, kot tudi za možna presenečenja na robu vstopa v državni zbor (DZ).

Kdo od treh favoritov bo zmagal, je zaradi vseh omenjenih razlogov povsem nemogoče napovedati. Tokratne volitve se bodo posledično odločale "v soboto na piknikih, družinskih srečanjih ter na družbenih omrežjih, kjer se bodo ljudje družili in pogovarjali," je pojasnil Andraž Zorko z agencije Valicon.

Najbolj verjetna presenečenja so tako povezana prav z mobilizacijo volivcev v zadnjih dneh pred volitvami, kar lahko prinese bistveno boljši rezultat od napovedanega. Tu prednjačijo predvsem stranke z vrha lestvice, in sicer SDS, SD, LMŠ, SMC, pa tudi Levica in NSi.

Kot presenečenje so pri Valiconu izpostavili Stranko Alenke Bratušek, ki "ima dober razpon" in bo "zelo verjetno čez prag". Preseneti lahko tudi kar nekaj drugih manjših strank, saj v zadnjih dnevih opažajo pozitiven trend, ki bi, če bi se nadaljeval do nedelje, lahko v parlament postavil še katero od strank, kot so SLS, Piratska stranka ali Dobra država, iz igre pa ni popolnoma izključen niti SNS, so še zapisali.

Zadnja anketa in udeležba
Raziskava Politikon, ki so jo med 28. in 31. majem opravili v Valiconu na vzorcu 2255 anketirancev, je pokazala, da bi med opredeljenimi udeleženci volitev največ, 18,9 odstotka glasov, dobil SDS, sledita SD s 13,6 odstotka in Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 12 odstotki. Na četrto mesto bi se uvrstila Levica z 9,8 odstotki, sledijo SMC z 9 odstotki, NSi s 7,9 odstotki, DeSUS s 5,5 odstotki in Stranka Alenke Bratušek s 5 odstotki. Nobena druga stranka ne bi presegla volilnega praga.

Glede udeležbe napovedujejo, da bo ta najmanj takšna oz. nekoliko višja kot leta 2014, se pravi okoli 900.000 volivcev, številka pa se lahko povzpne tudi čez milijon.

Anketa Mediane: Vodi SDS pred Šarčevimi
Po zadnji anketi Inštituta Mediana, ki so jo za časopis Delo izvedli med 25. in 30. majem na vzorcu 1006 anketiranih, se zmaga obeta stranki SDS, druga bi bila Lista Marjana Šarca, tretja pa Levica.

SDS bi tako dobil 16,3 odstotka, sledi LMŠ s 7,6 odstotka, tretja bi bila Levica s 6,8, nato SD s 5,5, SMC s 4,8, DeSUS in NSi s po 4,7, SNS s 3,9, Stranka Alenke Bratušek z 2,7 in SLS z 2,1 odstotki.

Če pa upoštevamo samo glasove tistih, ki se nameravajo udeležiti volitev, bo na nedeljskih volitvah močno zmagala SDS, ki bi jo volilo 22,9 odstotka vprašanih, LMŠ na drugem mestu naj bi volilo 8,2 odstotka vprašanih.

SDS bi tako dobil 22,9 odstotka, LMŠ 8,2, SMC 6,8, SD 6,7, Levica 6,6, NSi 6, DeSuS 5,1, Stranka Alenke Bratušek 3,9, SNS 3,9 in SLS 3,4 odstotka. Vse druge stranke skupaj bi dobile 7 odstotkov. Pokazalo pa se je tudi, da je neodločenih volivcev še vedno slaba petina (19,5 odstotka). Odstotek neopredeljenih se tako zmanjšuje, a je še vedno visok.

Anketa Ninamedie: Prvi SDS pred SD-jem
Po volilni napovedi, ki jo je za Večer in Dnevnik med 21. in 31. majem pripravila Ninamedia, se je za vodilnim SDS-om, ki mu pripisujejo 26,1-odstotno podporo, tokrat uvrstil SD z 12,8 odstotki in s tem prehitel dosedanji drugouvrščeni LMŠ z 11,5 odstotki. Na četrtem mestu sledi SMC z 9,8, potem Levica z 8,3, DeSUS s 7,9 in NSi s 7,3 odstotka.

Blizu parlamentarnega praga, ki je pri štirih odstotkih, pa so SLS z 3,8 odstotka, SNS s 3,4 odstotka, ter Stranka Alenke Bratušek s 3,2-odstotno podporo. Z izjemo Piratov pri 1,7 odstotkih vse druge stranke ne dosegajo niti enoodstotne podpore.

Med tistimi, ki so v anketi napovedali udeležbo na volitvah, pa jih 46,7 odstotka ne ve ali ne želi razkriti izbire.

Tudi javnomnenjska raziskava Ninamedie tako še naprej kaže precejšen delež neopredeljenih. Tudi med tistimi, ki so napovedali, da bodo na volišča prišli, je skoraj polovica takšnih, ki še ne vedo ali ne želijo povedati, koga bodo volili. Po navedbah v časopisih Dnevnik in Večer bodo ravno ti tisti, ki bodo določili dokončno podobo parlamenta. V telefonski raziskavi je sodelovalo 900 anketirancev.


Deželan: Neopredeljeni lahko v nedeljo pripravijo presenečenje
Petek je zadnji dan, ko lahko politične stranke še poskusijo prepričati volivke in volivce, da v nedeljo odidejo na volitve in oddajo svoj glas prav njim. Opolnoči se bo namreč začel volilni molk.

In kaj smo lahko videli v tokratni volilni kampanji pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki se je začela že 4. maja? Nič takšnega, česar ne bi videli že doslej, odgovarjajo poznavalci političnega dogajanja. Tudi veliko neopredeljenih še dva dneva pred volitvami jih ne preseneča, je za radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

SDS v nedeljsko tekmo, kot kažejo različne ankete, vstopa kot favorit parlamentarnih volitev, na drugem mestu se položaj nekoliko maje Listi Marjana Šarca, ki ji sledi SD. Poslanke in poslance v državnem zboru si obetajo še v SMC-ju, Novi Sloveniji, Levici in DeSUS-u. A ne glede na povedano, so v nedeljo presenečenja mogoča zaradi velikega odstotka neopredeljenih volivk in volivcev. Vse je še odprto, kdo bo prepričal neopredeljeno množico?

Ti lahko, če bodo seveda sploh odšli na volišče, poskrbijo za preobrate, je prepričan poznavalec političnega dogajanja Tomaž Deželan, ki razlog za veliko neopredeljenih vidi v nestabilnosti političnega prostora. "Nestabilnost botruje tudi temu, da je relativno težko kar koli napovedovati," je dejal.

Taktični glasovi proti Janši
Politične stranke leve sredine po besedah Deželana spet stavijo na glasove volivcev, ki so proti Janezu Janši. Tokrat se utegnejo glasovi tako imenovanih taktičnih volivcev najverjetneje razdeliti med tri stranke. "Volivci bodo soočeni z izbiro med Šarcem, SD-jem in SMC-jem," je tri stranke, ki bodo pobrale glavnino glasov "proti Janši" naštel Deželan.

Predsedniki strank leve sredine prav tako poudarjajo, da se v vladi z Janšo ne vidijo. To se utegne po volitvah tudi spremeniti, pravi Deželan in pojasnjuje, kaj je pri tem ključno. "Koliko glasov bo dobil Janez Janša, in če bo NSi relevanten faktor, potem se zna zgoditi, da lahko nekatere druge stranke začnejo na novo razmišljati o svoji vlogi v novem sklicu," je pojasnil, kaj je ključno, da si leve stranke premislijo glede sodelovanja s SDS-om.

Potem ko bodo v nedeljo svoje povedali volivke in volivci, se bo šele zares začelo. Tudi ali predvsem obdobje prelomljenih obljub.


Na osmih državnozborskih volitvah se bo za naklonjenost nekaj več kot 1,7 milijona volivcev potegovalo več kot 1600 kandidatov na 25 kandidatnih listah.

Ob polnoči volilni molk
Kampanja se bo uradno končala opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Tega bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju.

Na ministrstvu za notranje zadeve bo med volilnim molkom delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah. Od polnoči dalje pa do 7. ure zjutraj ter od sobote od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj lahko državljani morebitne kršitve sporočajo na telefonsko številko 080 12 00. Čez dan, torej v soboto in nedeljo, od 7. do 19. ure, pa bo kršitve volilnega molka mogoče sporočati na telefonsko številko 080 21 13.