Kot je razvidno iz izpisa Finančne uprave RS (Furs), ki ga je Golob na novinarski konferenci posredoval novinarjem, je imel prvi mož Gibanja Svoboda leta 2020 nekaj več kot 433.000 evrov obdavčljivih dohodkov. Iz dodatno priloženega izračuna pa je razvidno, da je Golobova letna plača na položaju predsednika uprave Gen-I znašala nekaj več kot 438.000 evrov bruto oziroma dobrih 214.000 evrov neto.

Ob tem je priložil tudi del pogodbe o delovnem razmerju, iz katerega je razvidno, da je imel zagotovljeno plačo v višini 11.950 evrov bruto, upravičen pa je bil tudi do variabilnega dela plačila za uspešnost poslovanja v višini 15 odstotkov osnovne plače in letne nagrade za delovno uspešnost.

Kot je še zatrdil, je vse prihodke pridobil v Sloveniji, kjer tudi plačuje davke. "Moje premoženje ima znan izvor in nič od tega ni skrito, še manj pa kje v tujini," je dejal. Kljub temu pa dohodninske napovedi ne razkriva, saj, kot pravi, ne želi razkrivati podatkov o svojih družinskih članih. Danes je sicer izrazil pripravljenost, da odmero dohodnine za lansko leto javno pokaže, pod pogojem, da se zakrijejo podatki o družinskih članih.

Sorodna novica Koliko zaslužijo predsedniki političnih strank in nosilci kandidatnih list?

Na vprašanje, zakaj ni izpisa o dohodkih pokazal že prej, pa Golob odgovarja, da ne dovoli, da "policijski minister diktira, katere podatke mora posredovati medijem ali komur koli drugemu". Hkrati zatrjuje, da ničesar ne skriva in da verjame, da živimo v demokratični državi, kjer velja pravo, in ne v policijski državi.

Ob izjavi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je za Planet TV dejal, da so na ministrstvu ugotovili določene kršitve v Gen-I glede usklajevanja prejemkov vodilnih z Lahovnikovim zakonom, pa je Golob dejal, da je ministrstvo po njegovih informacijah odločbo o prekršku izdalo takratnemu predsedniku skupščine družbe Gen-I Martinu Novšaku, ker ni poročal o pogodbah, sklenjenih po 17. maju 2021.

Zavrnil je tudi očitke, da naj bi zahteval provizijo pri Istrabenzovih načrtih za gradnjo hidroelektrarne na reki Neretvi. Na posnetku, ki naj bi slednje dokazoval, pa se, kot je pojasnil, državljana Bosne in Hercegovine pogovarjata o tem, kako bi znižala slovenski delež v omenjenem projektu, ki je sicer v nadaljevanju propadel.