Foto: SAB/Twitter
Foto: SAB/Twitter

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Na Radiu Prvi so v prvem od petih predvolilnih svoja mnenja soočili predsedniki strank in list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Soočenje sta vodila Špela Novak in Tomaž Celestina.

Vojna v Ukrajini, varnost in samooskrba

Glede napetih razmer zaradi ruskega napada na Ukrajino je predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič dejal, da v stranki pozdravljajo vsak korak na poti k miru v Ukrajini. "Izključni krivec za vse te vojne je pohlep posameznih držav, naravna bogastva, ki jih je treba dobiti pod svoje okrilje. Naše mišljenje je, da je treba biti pri teh stvareh vizionar, državnik. Treba je potovati v državo, ki je vse to povzročila, ne pa v tisto, ki je žrtev vojne," je dejal.

Posledica vojne je tudi begunska kriza. Na vprašanje, kakšno mnenje imajo o tem v Domovinski ligi, kjer nasprotujejo t. i. socialnemu turizmu, je Bernard Brščič odgovoril, da "je migracijska politika Slovenije v celoti zgrešena, namenjena je temu, da plače ostajajo na tako nizki ravni, kot so". "Prava begunska kriza, ki je nastopila leta 2022 z Ukrajinci, je priložnost, da pridobimo manjkajočo delovno silo iz Ukrajine, s kulturno vrednotno sorodnega območja, kar Afrika in Arabija nista," je dejal.

Kriza v Ukrajini se odraža tudi v prehranski varnosti. Lokano kmetijstvo je ob tem prizadela suša, je opozoril predsednik gibanja Resnica Zoran Stevanović. "Govoril sem z nekaterimi kmeti, ki govorijo, da letos ne bodo posadili niti klasa žita, kar bo težava," je dejal in pozval k takojšnjemu znižanju cen energentov prek preoblikovanja teh cen. "Da znižan DDV obračunamo samo na neto ceno goriva in zraven dodamo zgolj še znižano trošarino ... to bi znižalo ceno goriva v trenutku za do 30 odstotkov."

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je glede energetike dejala, da se v stranki na dolgi rok zavzemajo za zelene politike, kar pomeni tudi postopno opuščanje fosilnih goriv in nadomestitev z obnovljivimi viri energije, predvsem sončne. Po njenih besedah je treba najprej poskrbeti predvsem za naslednje generacije, da bodo živele v čistem in zdravem okolju. "Če tega ne bo, bo popolnoma vseeno, koliko bi kaj stalo," je opozorila.

Vojna v Ukrajini odpira tudi vprašanja o povečevanju financiranja slovenske vojske. Pri tem vprašanju je koordinator Levice Luka Mesec pozval k razumu. "Slovenija ni vojaško ogrožena in tudi sam nikjer v prihodnosti ne vidim, da bi nas kdo vojaško ogrožal. Okrog nas so same prijateljske države, če se bomo znašli v vojni, se bomo znašli izključno kot članica Nata," je dejal. Po njegovem mnenju je "vsak evro, ki ga vržemo v oklepnike, evro, ki ga izgubimo za bolnišnice, za pokojnine, za stanovanja, za zeleni prehod".

"Zeleni prehod bo zagotovo drag, to je dejstvo," je dejal predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. Kot je izpostavil, bo treba za doseganje nizke stopnje ogljika zapreti tudi Teš 6. "Zato se bo nujno pogovarjati o jedrski energiji, poleg vseh obnovljivih virov, ki so dostopni v Sloveniji," je dejal Šarec, ki je prepričan, da bo glede tematike treba doseči konsenz.

"V tem trenutku se moramo zavedati, da najprej potrebujemo kratkoročne rešitve zaradi trenutnih ovir pri energetski dobavi. Na daljši rok pa je treba razmisliti, kako bo Slovenija dosegla čim večjo energetsko neodvisnost," je dejala predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec. Po njenih besedah bi lahko nekaj energentov dobili iz Hrvaške, na daljši rok pa sta po njenem mnenju "absolutno potrebni večje vlaganje v obnovljive vire energije in razmišljanje o čimprejšnjem začetku postopkov za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem".

Ivan Gale, predstavnik liste Naše prihodnosti in Dobre države, je v okviru vojne v Ukrajini dejal, "da ne gre samo za vojno na področju Ukrajine, ampak gre predvsem za geostrateške politične igre večjih razsežnosti". Pri tem je poudaril pomen mirne diplomacije. "Ni zdaj čas, da se iščejo neki slovenski vojaški heroji. Slovenijo vidimo predvsem kot humanitarno silo, ki bo pristopila in pomagala civilnemu prebivalstvu," je dejal Gale.

Polona Kambič iz Zdrave družbe je opozorila, da ima Slovenija le 30-odstotno samooskrbo. "Imamo pa na drugi strani ogromno zemljišč, ki jih lahko preorjemo in jih namenimo lokalni samooskrbi," je dejala in poudarila, da je pri tem treba zagotoviti spodbude ljudem, da zagotovijo ustrezno samooskrbo.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je Levici sporočila, da mir ni samoumeven. Samo pred enim mesecem smo mislili, da se v Evropi ne more zgoditi vojna, pa se je. NSi bo v nasprotju z Levico še naprej zagotavljal varnost Sloveniji tudi tako, da se nadaljuje modernizacija vojske, kar se v poprejšnjih letih ni dogajalo, je zatrdila.

Boštjan Tavčar (Pirati) je poudaril, da ljudi zanima predvsem gospodarska varnost: kaj bodo jedli in po kakšnih cenah, kakšne bodo cene energentov in stanovanj. Vsega ne bo mogoče iz proračuna pokriti, ker imamo že zdaj previsok primanjkljaj, je poudaril. Spopasti se bomo morali s tem, da smo ogroženi kibernetsko: napadi na infrastrukturo so mogoči in lahko nam recimo ustavijo elektrarne. To bo morala nova vlada upoštevati.

Andrej Magajna (Povežimo Slovenijo) je poudaril, da sta v gibanju dve ljudski stranki, ki si zelo prizadevata za to, da bi Slovenija postala samooskrbna tako prehransko kot energetsko. To je temelj varnosti, je zatrdil. Pri energetiki se zavzema za to, da bi kot Avstrija tudi mi recimo postavljali hidroelektrarne na Muri.

Jelka Godec (SDS) je dejala, da je ruski napad prinesel veliko sprememb v svetu. Dejala je tudi, da je varnost Slovenije in Evrope povezana z varnostjo Ukrajine, če bo ta varna, bomo tudi mi. Na področju energije je za to, da postanemo samooskrbni tudi z gradnjo plinskega terminala, pri prehrani pa s tem, da družinske kmetije poskrbijo za slovensko hrano.

Zmago Jelinčič (SNS) je sporočil, da smo Slovenci, ne Ukrajinci in ne Rusi, zato je naša nevtralnost nujna.

Tanja Fajon (SD) je sporočila, da so Socialni demokrati zagovorniki članstva Ukrajine v Evropski uniji. Je pa dejala, da so obljube Ukrajini o članstvu lahko dvorezen meč, saj čakalne vrste ne gre preskakovati.

Maša Kociper (SAB) je dejala, da mora Slovenija postati energetsko in prehransko samooskrbna, kot država pa ljudem zagotoviti dostop do hrane in energije, in pri tem ne pozabiti na najranljivejše, denimo upokojence.

Urša Zgojznik (Vesna) je sporočila, da je vojna tragedija in da ti begunci, ki prihajajo, niso zadnji, saj bo nove pripeljala podnebna kriza. Po njenem mnenju ne bi smeli "forsirati" nuklearne energije kot alternative odvisnosti od ruskega plina, temveč jih iskati v obnovljivih virih energije.

Anica Bider (Za ljudstvo Slovenije) je zatrdila, da je vzrok vojne nespoštovanje človekovih pravic v Lugansku in Donecku, ker bi tam "radi bili samostojni". In če se Zahod ne bi vmešaval, bi bila vojna precej manj huda. Pozvala je, da je treba zapreti vse evropske voditelje.

Oddaja v celoti (video):

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank

Epidemija, zdravje in zdravstvo

Čadonič Špelič (NSi) je sporočila, da mora biti v središču zdravstvenega sistema bolnik, zato se zavzemajo, da ZZZS krije stroške storitve ne glede na to, kdo jih opravi. To naj plačata država in zavarovalnica. Treba je tudi določiti košarico pravic in postaviti standarde in normative. Ni odgovorila na vprašanje, ali bi bili za uvedbo odškodninske odgovornosti zavoda, če pacient oskrbe ne dobi.

Tavčar (Pirati) je dejal, da potrebujemo nov ekonomski koncept, ki bi nato omogočal veliko prestrukturiranje in vlaganja v zdravstvo. Ta ekonomski koncept naj temelji na informacijski družbi in digitalizaciji, ki bo omogočila velike prihranke in delovna mesta predvsem za mlade generacije.

Magajna (Povežimo Slovenijo) meni, da je epidemija pokazala veliko slabosti sistema. A ni ključna težava pomanjkanje denarja, temveč neustrezna organizacija dela. To bi lahko izboljšali z digitalizacijo – in tako razbremenili zdravstvo administrativnega dela –, pa tudi s preganjanjem korupcije.

Godec (SDS) je v odgovoru na vprašanje, ali bodo ob morebitnem novem valu sprejemali ukrepe z več soglasja in manj delitev, dejala, da so doslej ukrepe sprejemali z veliko pogovorov in na podlagi mnenj strokovne skupine, in tako bo tudi v prihodnje.

Jelinčiča (SNS) je voditeljica spominjala na njegove izjave iz leta 2020, da je epidemija povezana s Sorosem, ki da želi nadzorovati denar in ljudi, nato pa je SNS podprl protikoronske ukrepe. Jelinčič je odgovoril z besedami, da je Soros povezan z biolaboratoriji, ki so proizvajali te viruse, in dodal, da jeseni ne bo več tako hudo.

Fajon (SD) je Radio Slovenija vprašal, ali bodo v prihodnje še nasprotovali maskam v šolah. Fajon se je odzvala, da to ne drži, da niso nasprotovali maskam, so pa bili proti represiji in nestrokovnim ukrepom. Dodala je, da ima Slovenija nizko precepljenost zaradi razdvajalnega delovanja vlade.

Kociper (SAB) je dejala, da je Janševi vladi žal uspelo med epidemijo vnesti razdor in nemir med ljudmi, tako tudi med stroko.

Zgojznik (Vesna) je pojasnila, da je njena stranka za ukinitev dopolnilnega zdravstvnega zavarovanja in za reorganizacijo zdravstva, denimo tako, da npr. operacij kolena ne opravljajo povsod, ampak le v eni bolnišnici.

Bidar (Za ljudstvo Slovenije) je zatrdila, da so za odpravo vseh protikoronskih ukrepov in da je prav zaradi protikoronskih ukrepov veliko ljudi umrlo.

Glede težav zdravstva in covidne krize je predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič poudaril, da so največjo škodo utrpeli starejši ljudje in prebivalci v domovih za starejše. "Mislim, da je javno zdravstvo še vedno rešitev. Samo treba ga je drugače organizirati, veliko več vložiti vanj. Imamo zastarele objekte," je dejal.

Bernard Brščič je opozoril na razliko med javnim in javno financiranim zdravstvom. "V Domovinski ligi podpiramo javno financirano zdravstvo, ne vidimo pa razloga, zakaj bi morali imeti bolnišnice v državni lasti. Mislimo, da lahko zasebna pobuda reši marsikatero težavo glede čakalnih vrst. Ljudi ne zanima, kakšne barve je mačka, glavno, da lovi miši. In v tem smislu podpiramo zasebne koncesije in to, da se poveča dostopnost do zdravstvenih storitev," je dejal.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je dejal, da v Sloveniji v resnici nimamo javnega zdravstva, ampak imamo državno zdravstvo: "To pomeni, da je v rokah zasebnih lobijev, ki ga obvladujejo. Rezultat je povsem jasen – v zadnjih 30 letih ni bilo zgrajene ene samostojne bolnice, v covidni situaciji je izginilo več kot 10 milijard evrov neznano kam." Dejal je, da v stranki Resnica načrtujejo spremembo zdravstva iz državnega v javno, kar bi po njegovih besedah pomenilo, da bi bilo financirano iz javne blagajne, ponudbo pa bi dopolnili z zasebnim sektorjem.

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da mora politika pri sprejemanju odločitev na področju zdravstva poslušati stroko. "Trenutna politika je iz zdravstvenih organov, predvsem NIJZ-ja, pospravila njim nevšečno stroko," je dejala in opozorila tudi na to, da vlada ni vzpostavila ustreznega kriznega komuniciranja in krovne krizne multidisplinarne skupine, ki bi jo morala upoštevati.

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da predvsem ne bi rad videl, da bi bilo slovensko zdravstvo nekega dne videti kot slovensko zobozdravstvo. "Vsakič ko greš k zobozdravniku, skoraj bankrotiraš," je dejal in dodal, da so ideje o razširitvi zasebne iniciative nevarne, ker se bodo zdravniki začeli seliti v zasebni sektor. "Za tiste, ki si bodo to lahko privoščili, ne bo čakalnih vrst in bo 'top' oskrba. Za vse druge bomo pa imeli še bolj upehano in osiromašeno javno zdravstvo z dolgimi čakalnimi vrstami in slabo oskrbo," je opozoril.

Po mnenju Marjana Šarca iz LMŠ-ja bi lahko čakalne vrste v zdravstvu skrajševali tudi z dodatnimi sredstvi, ki bi jih pridobili deloma tudi iz ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s plačevanjem storitev po realizaciji, ne po načrtu, in z drugačno organizacijo dela. Poudaril je tudi potrebo po omejevanju zdravnikov "dvoživk", ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Ti bi morali svoje delo prioritetno opraviti v javnem sektorju, je poudaril.

Predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec je izrazila upanje, da bo politika enotna v mnenju, da nujno potrebujemo zdravstveno reformo. "Sami predlagamo nujno spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju, reorganizacijo zavoda za zdravstveno zavarovanje," je naštela. Pojasnila je, da bi bila skupščina zavarovancev tista, ki bi odločala o košarici in o tem, za kaj se bodo sredstva iz nje namenjala. Predlagajo tudi prehod iz plačila programov na plačilo storitev, kar bi po njenem mnenju skrajšalo čakalne dobe.

"Verjamemo v rušilno moč preglednosti. Kar se dogaja v zdravstvu, je katastrofa in to se dogaja že leta," je dejal Ivan Gale, predstavnik Naše prihodnosti in Dobre države, ki meni, da je denarja dovolj, potrebna je le prava razporeditev. Pri tem je opozoril predvsem na korupcijo.

Po mnenju gibanja Zdrava družba je treba vrniti učinkovito skrb za zdravje in vzpostaviti preventivo. "Prekiniti je treba tudi odvisnost medicine od farmacije in kapitala," je poudarila predstavnica gibanja Polona Kambič in dodala, da je treba omogočiti tudi alternativne oblike zdravljenja. Za to si v gibanju prizadevajo tudi s spremembo zakonodaje.

Oddaja v celoti (avdio):

Prvo veliko predvolilno soočenje predsednikov vseh strank