O slovenski identiteti Narodnega doma poleg spominske plošče na pročelju palače pričajo še razstavni panoji v pritličju, ki jih je Slovenski klub postavil že leta 2016, in oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice. Ker je povpraševanja po obisku slovenskega simbola v mestu vse več, bodo v Fundaciji od jeseni dalje poskrbeli za vodene oglede. Rado Race: "V dogovoru z univerzo bomo izbrali še na kateri dan, ker sigurno je potrebna ta velika dvorana v Narodnem domu, da se ljudem lahko pove, kaj je bilo v njem in mogoče tudi, kaj bo."

Do konca leta naj bi v pritličnih prostorih uredili tudi multimedijsko informacijsko točko, vsa ostala nadstropja ostajajo v rokah Fakultete za prevajalce in tolmače. Ta naj bi se v prenovljene prostore preselila v roku desetih let. 20 milijonov evrov je država tržaški univerzi že zagotovila. Rektor Roberto Di Lenarda: "V napovedih sem zmerni optimist, saj imamo po oceni strokovnjakov dobre možnosti, da prenovo zaključimo pred predvidenim rokom."

Fundacija Narodni dom finančnega in vsebinskega načrta za preporod Fabijanijeve palače še nima. Arhitekturno študijo o trenutnem stanju in možnih preureditvah bodo predstavili septembra, predsednica Slovenske Kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila: "Kako lahko uporabimo te prostore, od pritličja, pa do zgornjih prostorov in terase, kjer so tudi možne razne opcije."

"Govorimo o tem, da bi bilo pomembno, da bi sem prihajali predvsem mladi, ker mladi pomenijo bodočnost. Narodni dom pomeni predvsem bodočnost za našo narodno skupnost, ki se veliko let že umika iz središča tega mesta," dodaja predstavnica Sveta Slovenskih organizacij Marija Brecelj.

V drugo nadstropje Narodnega doma se bo zagotovo vrnila Narodna in študijska knjižnica, vse ostale ustanove in organizacije, ki si želijo v prestižno lokacijo, ostajajo v negotovosti, saj za vse ne bo dovolj prostora.