Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zgodovini človeštva so mnoge civilizacije propadle, ker niso uspele pridelati dovolj hrane. Sumerci so že 4000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanjem uničili rodovitno zemljo. Mayi so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine, primerne za pridelavo hrane. Tudi v 21. stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na Zemlji leta 2050 prehranili 9 milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijard kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Po napovedih Svetovne organizacije za hrano bo zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, dobršen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine primerne za pridelavo hrane pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki. Morda je še čas, da preprečimo te napovedi s trajnostno, ekološko, lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti, naravnih virov in surovin ter večjemu spoštovanju hrane kot izvora našega življenja. 40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo, današnja potrošniška družba zavrže.
Biotska raznolikost, naravni viri, ekološka pridelava hrane ter pogum za nove ideje in sodelovanje so bili rdeča nit serije oddaj Village Folk v letu 2015. Kompilacija različnih izsekov iz že predvajanih oddaj pomembnost teh tematik za preživetje civilizacije na našem planetu še bolj poudari in izpostavi.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
»Škripavac« je mladi sir, ki ga izdelujejo samo v Liki, ime je dobil , ker, ko ga poizkusimo zares škripa med zobmi. Mira, se je po domovinski vojni vrnila v vas Suvaja , kjer se rodila in skupaj s svojo družino, s pomočjo evropskega denarja, postavila mlekarno , kjer poleg »škripavca« izdeluje tudi druge sire. V vas so se vrnili le redki domačini,vendar je med njimi tudi nekaj mladih , ki jih je Mira že navdušila, da se bodo preizkusili v sirarstvu. Škripavac in druge sire že prepoznavajo turisti , ki po sir prihajajo tudi iz Dalmacije, uvrščen pa je tudi na seznam mednarodne organizacije Slow Food.
Anton Kavaš je sociolog in ambasador socialnih projektov na kmetijah. V vasi Prosenjakovci , v stari karavli , na meji med Slovenijo in Hrvaško nastaja nova eko socialna kmetija. Peter je diplomiran grafik brez zaposlitve , Vili in Irena sta izgubila službo po dolgih letih dela v Muri, Samuel in Karl sta prostovoljca, na kmetiji so si razdelili delo. Treba je poskrbeti za živali , konje ovce in kokoši. Irena nadzoruje pridelavo semena za prihodnje leto. Brez lastnega semena ni samooskrbe večkrat poudari Alojz. V Prosenjakovcih morda nastaja nov model eko socialnih kmetij, ki bi lahko zaživele širom Slovenije.
Johannes vsako leto tri mesece preživi na planini, kjer izdeluje sir in maslo. Zadnje poletje je preživel na tetini planini Biber nad Bad Gestainom skupaj s svojima sestričnama. Na številnih planinah v bližini Salzburga poleti izdelujejo sir in maslo, obišče jih tudi veliko turistov,saj imajo planine tudi sobe za prenočitev. Na planini je poleg molže in izdelovanja sira veliko dela tudi z ohranjanjem pašnikov. Gozd se zelo hitro širi. Ohranjanje planinske paše je zelo pomembno tudi za ohranjanje biotske raznolikosti.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Mario di Bernardi se je rodil v dolini Rezije. Spomini na otroštvo , ko je njegov ded kupil planino in ko je s celo družino vsako poletje preživel nekaj mesecev na paši so še vedno zelo živi. Danes so planine pod Kaninom večinoma prazne. Kljub temu, da se preživlja tudi z delom na avtocesti, je želja da bi planina ponovno zaživela zelo velika.
Česen iz doline Rezije, ki mu po rezijsko rečejo strok, je svetovno znana kulinarična posebnost, je namreč prijetnega sladkega okusa. Površine kjer ga pridelujejo so majhne , vendar se je v projekt povezalo več kot 30 prebivalcev v dolini. Strok je uvrščen tudi med projekte Presidia, v okviru mednarodnega Slow Fooda, ki ščiti lokalne pridelke in spodbuja ljudi , da se med seboj povezujejo, tako kot so se povezali prebivalci Rezije.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Projekt zaščite padovanske kokoši povezuje ljudi in prinaša denar ter nova delovna mesta. Kokoš iz Padove , ki ima za seboj bogato zgodovino danes zaščitene avtohtone pasme, danes gojijo na številnih ekoloških kmetijah v okolici Padove. Meso je prava kulinarična specialiteta, na voljo je v številnih mesnicah, kot lokalna posebnost je uvrščena na jedilnike prestižnih restavracij.
Robi je bil geodet, Alexandra pa je učiteljica v osnovni šoli. V majhni vasici Pianetto, dobro uro oddaljeni od Firenc, sta pred desetimi leti kupila staro vaško kapelo, v kateri sta odprla gostilno in v želji , da bi pripravljala jedi predvsem iz lokalnih pridelkov , povezala med seboj ekološke kmetije iz bližnje okolice. La Campanara je tudi zaradi odličnih lokalnih pridelkov, danes uvrščena med vrhunske restavracije. Aleksandra pa ima svojo kuharsko oddajo tudi na nacionalni italijanski televiziji.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Nova serija priljubljenih oddaj Village folk odgrinja zgodbe o ljudeh, ki pridelujejo hrano. Torej nas oskrbujejo z najpomembnejšo energijo, ki jo potrebujemo za življenje! To počnejo z odgovornim odnosom do naravnega okolja, saj skrbijo za trajnostni razvoj podeželja in inovativno povezujejo kmetijstvo z obnovljivimi viri energije ter naravno dediščino. Vredno jih je spoznati! Oddaje nadgrajujemo tudi v popoldanskem programu Dobra ura, ko v pogovorih v studiu z zanimivimi sogovorniki , ki nagrajujemo vsebine s svojimi pogledi in dobrimi praksami.
Povpraševanje po hrani v svetu raste. Odgovoren odnos do okolja pa ne dovoljuje še bolj intenzivne pridelave hrane , kar spodbuja vedno bolj inovativne projekte, v katerih se ljudje vedno bolj povezujejo in v katerih se iščejo možnosti, da bi živalske beljakovine, ki močno bremenijo okolje , nadomestili na primer tudi z insekti. Kompilacijo »Ideje za prihodnost« sestavljajo kratke zgodbe serije Village Folk z dobrimi praksami iz različnih evropskih držav , ki kot celota sporočajo , da je z novimi idejami tudi v pridelavi hrane mogoče najti nove poti v prihodnosti.
Kaj storiti, če si velik pridelovalec krompirja in prodaš kilogram le za 7 centov. Henk in Rene sta nizozemska kmeta, sta tudi soseda in se ukvarjata s pridelavo krompirja. Združila sta moči in razvila idejo, ki se je porodila nekega večera, ko sta po napornem dnevu skupaj za večerjo pripravila ocvrt krompirček. In tako je nastala dobro prodajana blagovna znamka in čips dveh kmetov. Tudi Garmt je bil postavljen pred življenski izziv. Odločil se je, da bo zagotovil delo ljudem, ki zaradi različnih primanjkljajev dobivajo socialno pomoč iz strani države. In tako je nastala majhna pivovarna, recepte za različna piva z zelišči in začimbami pa Garmt z veseljem pripravlja sam.
Rebecca in Jennifer sta zasnovali prvo kmetijo na morju na Nizozemskem. Poleti pridelujeta morsko solato Ulvo Lactuco, pozimi pa nekatere druge sorte morskih alg. Tudi na slanih poljih v bližini morja nizozemski kmetje vedno bolj sadijo alternativne rastline, ki jim prinesejo več dohodka kot na primer krompir ali sladkorna pesa. Brata Janse gojita morske šparglje, ki jih je mogoče uživati sveže ali pa zmlete, kot neke vrste slano začimbo. Rastline, ki rastejo na slanih površinah ali v morju, vsebujejo veliko beljakovin. Pridelava hrane se po napovedih seli v morje.
Friso je ustanovil podjetje, v okviru katerega delujejo zdravniki streh. V Amsterdamu je veliko streh, ki danes postajajo oskrbni vrtovi. V posebnih koritih, ki so inovacija, gojijo različno zelenjavo. Wouter je računalnikar, od nedavnega pa prideluje gobe v dveh zabojnikih. Goji jih na substratu, ki je ostanek od proizvodnje piva, tega z ladjico pripeljejo po kanalu do zabojnikov. Wouter načrtuje, da bo pridelal 5 ton gob na teden. Ger je ob podpori Univerze iz Wageningena začel gojiti žuželke. Najrazličnejše posušene žuželke postajajo del prehrane, nadomestile bodo živalske beljakovine, saj živinoreja močno obremenjuje okolje. Inovativne trajnostne projekte, povezane s hrano, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti za preživetje 9 milijard zemljanov, finančno podpira tudi mesto Amsterdam.
Neveljaven email naslov
