Fakulteta za farmacijo

Poleg doktorskega študija biomedicine (smer farmacija) je na fakulteti zaposlena tudi kot mlada raziskovalka, in sicer na katedri za farmacevtsko tehnologijo, kjer se ukvarjajo z razvojem dostavnih sistemov za zdravilne učinkovine. Tako, na primer, skušajo s pomočjo nanotehnologije uvesti nove smernice zdravljenja parodontalne bolezni.

Za raziskovalno delo na področju novih in naprednih dostavnih sistemov za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije sta ji slovenska nacionalna komisija za Unesco in podjetje L'Oréal Adria v okviru programa Za ženske v znanosti letos podelila štipendijo.

O študiju z nekdanjimi študenti
Ob letošnji 100. obletnici Univerze v Ljubljani bomo vsak ponedeljek objavili pogovor z eno oziroma enim izmed 26 nekdanjih študentk in študentov. Skozi pogovor o študijskih izkušnjah bodo študentje predstavili 23 fakultet in 3 akademije, ki so članice ljubljanske univerze. MMC RTV SLO je projekt pripravil v sodelovanju s Klubom alumnov Univerze v Ljubljani. Vabljeni k spremljanju prispevkov na www.rtvslo.si/univerza100

Janja Mirtič se je za farmacijo odločila zaradi njene interdisciplinarnosti ‒ povezuje namreč bazična znanja kemije, biologije, medicine, fizike in tehničnih ved. Poudarek študijskega programa je na razvoju zdravil, od razvoja novih učinkovin kot tudi njihovih dostavnih sistemov, pri čemer ugotavljajo, kako se zdravilo absorbira, kaj telo naredi zdravilu in kaj zdravilo telesu. Pravi, da ji je študij dal širino, medtem ko delo pozneje prinese globino specifičnih področij.

Na vprašanje, v kolikšni meri se je študij povezoval s prakso, odgovarja, da enoviti magistrski študij farmacije že sam po sebi vključuje polletno prakso v lekarni, prek študentskega dela ali prostovoljstva pa se študentje lahko seznanijo tudi z delom v industriji in raziskovalnih laboratorijih na fakultetah in inštitutih. Njo je pritegnilo raziskovalno delo, s katerim se je srečala že v drugem letniku študija, pozneje pa tudi v okviru izmenjav in različnih delavnic v tujini. Priložnosti za praktično izpopolnjevanje, "ki ti pove, v kateri smeri se vidiš za naprej", je torej veliko.

Med prednostmi študija, poleg njegove interdisciplinarnosti, omeni tudi širok spekter zaposlitev in veliko število praktičnih vaj: "Večina predmetov je vsaj polovično sestavljenih iz praktičnih vaj, ker si študent zagotovo lažje zapomni, če nekaj še sam naredi."

Fakulteta za farmacijo. Foto: MMC RTV SLO

In kaj bi spremenila v študijskem programu? "Spremembe so gonilo napredka, tako da se mora študij spreminjati že zaradi tega, ker se spreminja stroka. Farmacija je sicer razmeroma rigidna in regulirana stroka, tako da se spremembe dogajajo počasi. Smo pa trenutno v fazi, ko prodirajo na trg nove terapije ‒ od imunoterapij in bioloških zdravil, ki so zdaj že res uveljavljena, do celičnega zdravljenja, kar se odraža tudi v študijskem programu ‒ mogoče kdaj ne dovolj hitro, ampak definitivno se vse te spremembe dogajajo." Omeni tudi potrebo po uvajanju novih tehnologij v študijske programe.

Bistvo študija ni pomnjenje podatkov, ampak naučiti se razumevati zadeve. Vedeti moraš, kje lahko najdeš zanesljivo informacijo, še posebej zdaj, v dobi hiperprodukcije podatkov.

Janja Mirtič

Študentsko življenje na fakulteti za farmacijo je živahno. Študentje pripravljajo okrogle mize, strokovna predavanja, tekmovanja v svetovanju bolnikom, tekmovanja oblikovanja zdravil, strokovne ekskurzije itn. Sama je med študijem sodelovala v študentskem svetu, kjer so si prizadevali "povezovati želje študentov z mnenji profesorjev, kar je bil svojevrsten izziv".

Z iskanjem zaposlitve po končanem študiju ni večjih težav: "Mogoče je malo zmotno mišljenje, da vas čakajo na izhodu iz fakultete že s pogodbo. Vseeno moraš biti kot študent proaktiven, že kot absolvent moraš pošiljati prošnje, se prestavljati delodajalcem. Ni, da bi oni hodili do tebe, ti moraš do njih. Zagotovo pa je izbire veliko."

Janja Mirtič pravi, da študenti farmacije po končanem študiju nimajo težav najti zaposlitve, vendar morajo biti proaktivni. Foto: MMC RTV SLO

Po svojih močeh pomagajo tudi profesorji prek svojih poznanstev in priporočil. Veliko stikov z delodajalci pa stkejo študenti že med samim študijem. Zaposlitvenih možnosti je veliko, na primer lekarniški farmacevt, raziskovalec na inštitutih, procesni tehnolog, ki skrbi za razvoj in izdelavo zdravil v farmacevtski industriji itn.

Petmesečno raziskovalno delo med študijem v Oslu na Norveškem je Janji Mirtič prineslo spoznanje, da imamo Slovenci včasih do sebe podcenjevalen odnos: "A imamo veliko znanja in nismo nič slabši, v nekaterih pogledih smo celo boljši, kot so v tujini."

O izkušnjah iz tujine

Brucem svetuje, da se študija lotevajo z razumevanjem, se pravi, "da snov ne samo naštudirajo, ampak da jo tudi razumejo, ker edino to ostane." Bistvo študija, kot pravi, namreč ni pomnjenje podatkov, ampak razumevanje študijske tematike. A podatke je treba znati poiskati in imeti do njih kritično distanco. "Sem na internetu prebral" ni dovolj, poudarja.

"Pa še to," dodaja. "Naši študentje so zelo sramežljivi in neradi sprašujejo. Tudi sama sem bila takšna. Ampak na koncu ravno vprašanje, ki se zdi najbolj neumno, sproži najboljše debate in izboljša razumevanje."

Nasvet absolventom, ki pogledujejo za službami, je kratek ‒ proaktivnost. Pravi, da se je sama že med študijem preizkusila na različnih področjih, v laboratoriju, industriji in lekarni, in tako odkrila, v katero smer jo vleče in kje iskati zaposlitev.

Fakulteta za farmacijo na kratko
- V letih 1945-1948 je bil mogoč vpis prvih dveh letnikov študija farmacije na Univerzi v Ljubljani z možnostjo nadaljevanja v Zagrebu ali Beogradu.
- Začetek popolnega univerzitetnega študija farmacije sega v leto 1960, ko je bil ustanovljen Farmacevtski odsek na oddelku za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
- Leta 1994 po razdružitvi Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je nastala samostojna Fakulteta za farmacijo.
Vir: Fakulteta za farmacijo