Študij računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko je končala leta 2012 s povprečno oceno 10, čez tri leta pa je na ljubljanski fakulteti za računalništvo tudi doktorirala. Kot podoktorska raziskovalka računalništva se je na Univerzi Stanford v Kaliforniji ukvarjala z razvojem metod umetne inteligence in strojnega učenja ter njihovo uporabo za probleme v biologiji in medicini. Med drugim je razvila računsko metodo, ki lahko za katero koli kombinacijo zdravil napove, kako varna bodo ta zdravila za pacienta in do kakšnih nezaželenih stranskih učinkov lahko vodijo. Letos so jo povabili na harvardsko univerzo, kjer bo predavala predmete s področja računalništva, bioinformatike in umetne inteligence, hkrati pa bo tudi gradila svojo raziskovalno skupino.

Marinka Žitnik poudarja, da so njeno znanstveno kariero v tujini tlakovala prav temeljna znanja programiranja, statistike, linearne algebre in algoritmičnega razmišljanja, ki jih je pridobila na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani: "Študij računalništva je vsekakor izpolnil moja pričakovanja predvsem v tem smislu, da mi je dal temeljna znanja, ki so potrebna, da razumem in razvijam najnovejše pristope na področju umetne inteligence."

Kot študentka je sodelovala na več mednarodnih študijskih izmenjavah in projektih ter obenem med poletnimi počitnicami opravljala prakso, ki ji je pomagala spoznati, kako so algoritmi in tematike s predavanj uporabni za znanost in tehnologijo. "Na začetku dodiplomskega študija sem začela sodelovati v laboratoriju za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo, kjer sem dobila izjemno podporo in mentorstvo profesorjev. To je bilo tisto, kar mi je odprlo vrata za študijske izmenjave in zanimive mednarodne projekte."

Na vprašanje o podobnostih in razlikah med študijem računalništva v Ljubljani in v tujini, pravi, da podobnost vidi predvsem v primerljivih temeljnih znanjih, ki jih pridobijo študentje na fakultetah tu in tam: sposobnosti programiranja, znanja algoritmov in logičnega razmišljanja. Največje razlike pa so v povezljivosti računalništva z drugimi vedami in širini, ki si jo tako pridobijo študenti: "V primerjavi z ameriškimi univerzami je v Ljubljani manj povezanosti med fakultetami. Ameriške univerze imajo običajno kampuse, kar pomeni, da so fakultete blizu druga drugi in je zato veliko interakcij v smislu skupnih seminarjev, predmetov in sodelovanj na projektih. Vse to ustvarja prostor novih idej, v katerem ideje krožijo, se medsebojno oplajajo ter vodijo do rešitev za vprašanja, s katerimi se človeštvo sooča danes. Študentje imajo predmete ne le iz računalništva, ampak tudi iz drugih smeri, kar zagnanim študentom omogoča, da razvijejo svoje potenciale v največji možni meri. Študent, ki vzame predmete iz računalništva in matematike, ima drugačne sposobnosti od študenta, ki ima predmete iz računalništva in arhitekture ali pa računalništva in biologije. Prav ta interdisciplinarnost vodi do novih prebojev v znanosti in tehnologiji. Tega, se mi zdi, je v Ljubljani nekoliko manj."

Ob tem dodaja, da je zdaj, ko je novo poslopje fakultete za računalništvo v bližini fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter biotehniške fakultete, ideja minikampusa nekoliko bolj zaživela tudi v Ljubljani. To pomeni več priložnosti za povezovanje laboratorijev in študentov z različnih fakultet. Obenem je navdušena, da fakulteta za računalništvo na univerzi vodi iniciativo na področju podatkovnih znanosti. Ta iniciativa je pomembna, da se študentje opremijo s praktičnimi spretnostmi, ki jih potrebujejo, da lahko postanejo vodilni strokovnjaki na področju podatkovnih ved v slovenski industriji.

Zaposlitve v računalništvu sicer ni težko najti, a Marinka Žitnik poudarja, da je zelo pomembno, da študentje že v prvem letniku začnejo razmišljati, kaj jih veseli in kaj želijo početi čez nekaj let. V skladu s temi željami si je smiselno med poletnimi počitnicami poiskati prakso v podjetju, sodelovati pri raziskavah v laboratoriju na fakulteti ali opraviti poletno prakso v tujini. Na fakulteti si študentje lahko nabirajo konkretne izkušnje in pilijo svoje veščine v študentskem tehnološkem pospeševalniku Garaža. Poleg tega na fakulteti organizirajo hekatone, kot je na primer DragonHack, na katerih študentje v kratkem času razvijejo inovativne tehnološke projekte pod vodstvom mentorjev s fakultete in strokovnjakov iz podjetij.

Brucem računalništva svetuje, da čim prej razmislijo, kakšno delo jih veseli, saj je računalništvo zelo široka veda, ki ima pomembno uporabo na mnogih področjih, od tehnike in biologije vse do fizike in družbenih ved. Če jih zanima raziskovalno delo, naj se opogumijo in potrkajo na vrata laboratorijev na univerzi ter se vključijo v delo pri raziskavah. To jim bo dalo zagon za nadaljnji študij in dragocene izkušnje za prihodnje izzive.