Fakulteta za arhitekturo

Študij arhitekture je končal leta 2018 in od takrat sodeluje z različnimi arhitekturnimi biroji in kolegi arhitekti pri natečajih, javnih razpisih, zasebnih projektih in pri notranjem oblikovanju.

O študiju z nekdanjimi študenti
Ob letošnji 100. obletnici Univerze v Ljubljani bomo vsak ponedeljek objavili pogovor z eno oziroma enim izmed 26 nekdanjih študentk in študentov. Skozi pogovor o študijskih izkušnjah bodo študentje predstavili 23 fakultet in 3 akademije, ki so članice ljubljanske univerze. MMC RTV SLO je projekt pripravil v sodelovanju s Klubom alumnov Univerze v Ljubljani. Vabljeni k spremljanju prispevkov na www.rtvslo.si/univerza100

Sprva je nameraval študirati transportno oblikovanje v tujini, a se je pozneje po pogovorih z vrstniki in arhitekti odločil za študij arhitekture. Pravi, da ga je na sprejemnem izpitu, ki ga je opravljal ravno v času največje gospodarske krize, presenetilo veliko število prijavljenih – skoraj 500: "V zraku je bila tekmovalnost, a tudi občutek povezanosti in skupnosti, saj smo vsi imeli enak cilj."

Študij mu je odprl vrata v popolnoma nov svet ustvarjalnosti: "Nisem niti vedel, kam me bo pot odpeljala, zavedal pa sem se, da bo treba vložiti veliko truda in časa. Gnala me je predvsem želja po spoznavanje novih stvari in skupinskem delu pri projektih. Seveda pa se tudi po študiju še vedno učim. V arhitekturi se učenje nikoli ne konča."

Brucem, ki so si začeli utirati pot skozi študijski proces, Rok Staudacher svetuje delavnost, odgovornost, samoiniciativnost, povezovanje in nabiranje strokovnih ter drugih življenjskih izkušenj. Medtem pa naj nikar ne pozabijo na igrivost in spontanost. Foto: MMC RTV SLO

Na vprašanje, ali se je študijski program dovolj povezoval s prakso, pojasnjuje, da je seminarsko delo, ki je med najpomembnejšimi predmeti, projekcija dela v praksi. Študentje se ukvarjajo z realnimi problemi, prostorom in uporabniki oziroma naročniki, sodelovanje med mentorjem in študenti pa je prikaz načina dela v arhitekturi. Po drugi strani pa lahko proces seminarskega dela poteka tudi na teoretični ravni kot iskanje novih arhitekturnih rešitev.

Sicer pa so se mu najbolj vtisnile v spomin seminarske ekskurzije, na katerih so arhitekturo spoznavali v vsej njeni realnosti, ne samo kot lepe podobe v knjigah, revijah ali na ekranih. Ali pa arhitekturne delavnice, kjer so študentje več dni intenzivno reševali konkretni problem in na koncu zgradili objekt ali udejanjili projekt. Teorija se na fakulteti srečuje s prakso tudi skozi vpogled v delo birojev, poletne šole, arhitekturne konference, bienale, večdnevne ekskurzije v tujino itn.

Fakulteta za arhitekturo. Foto: MMC RTV SLO

Sam bi v študijski program vnesel še več seminarskega dela in sodelovanja med posameznimi predmeti. Hkrati bi javnosti omogočil vpogled v delo stroke skozi različne delavnice in skupne projekte. Tako bi "vzpostavili točke sodelovanja", pri katerih bi se študentje lahko veliko naučili. Arhitektura je namreč "kot ena izmed gradnikov zasebnega in javnega prostora zelo pomembna pri razvoju ne samo bivanjske okolice, temveč tudi države, zato je širša ozaveščenost javnosti bistvena pri snovanju kakovostnega grajenega okolja."

Med prednostmi študija na fakulteti za arhitekturo navaja njeno izjemno tradicijo. Temeljna načela poučevanja izhajajo še iz časov velikih arhitektov Ivana Vurnika, Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja. Hkrati pa so predavatelji, ki so prišli na fakulteto pred leti, "prevetrili stare nazore" in "vnesli kritične premisleke" ob spoštovanju kontinuitete fakultete in spodbujanju novih pristopov k reševanju arhitekturnih problemov, dodaja.

Kako težavno je iskanje zaposlitve po končanju študija? Rok Staudacher pravi, da si je veliko priložnosti za delo in sodelovanje nabral že med študijem. Sodelovanje s "kolegi na fakulteti pa je privedlo do tega, da smo začrtali skupno poklicno pot."

Ob tem opozarja, da razmere za zaposlovanje v arhitekturi niso idealne. Netipične oblike zaposlovanja, kot so samostojni podjetnik, samozaposleni v kulturi in začasne pogodbe, sicer odpirajo možnosti odprtega sodelovanja in izbire dela pri projektih, hkrati pa ne zagotavljajo varnosti. Meni, da bi stroka morala stopiti skupaj in izboljšati razmere.

Študij arhitekture je dinamičen, kompleksen in večplasten. Znanje prehaja iz generacije v generacijo, od mentorja k učencu. Razumevanje zgodovine, kulture in materialov ter reševanje problemov daje bodočemu arhitektu širok nabor veščin, ki jih lahko uporablja v svoji stroki.

Rok Staudacher

Svojim kolegom, ki iščejo zaposlitev, pravi: "Zdaj so dobri časi, dela je veliko, izbira med zanimivimi projekti ali sodelovanjem v arhitekturnih birojih pa lažja. Se je pa treba zavedati, da kamor koli greš, moraš imeti do svojega dela in poklica veliko odgovornost. In senzibilnosti do prostora in kakovosti bivanja."

Brucem, ki so si začeli utirati pot skozi študijski proces, svetuje delavnost, odgovornost, samoiniciativnost, povezovanje in nabiranje strokovnih ter drugih življenjskih izkušenj. Medtem pa naj nikar ne pozabijo na igrivost in spontanost. Na fakulteti naj si poiščejo nova prijateljstva, ki se bodo razvila v medsebojno sodelovanje pri različnih projektih.

Fakulteta za arhitekturo na kratko
- Leta 1920 je bil na pobudo arhitekta Ivana Vurnika ustanovljen oddelek za arhitekturo na Tehnični fakulteti v Ljubljani. Vurnik je na oddelek povabil tudi arhitekta Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika, drugi je povabilo sprejel.
- Leta 1957 je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo s tremi oddelki: Oddelek za arhitekturo, Oddelek za gradbeništvo in Geodetsko-komunalni oddelek.
- Leta 1995 je fakulteta za arhitekturo postala samostojna članica Univerze v Ljubljani.
- Od leta 2007 poteka študij arhitekture tudi v okviru Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.

P