Tudi zaradi te, precej žalostne statistike, na praznik našega največjega pesnika gostimo pesnice in pisateljice. Tako tiste, ki so že dodobra uveljavljene na književni sceni, kot tiste bolj na začetku svoje poti: Nina Dragičević, Veronika Šoster, Zarja Vršič, Dijana Matković, Pia Prezelj, Gabriela Babnik Quattara in Agata Tomažič.

Nina Zagoričnik in Nataša Štefe sta zanje po navdihu vprašalnika za vse generacije literatov v Financial Times sestavili 5 zanimivih vprašanj:

  1. Kakšnega bralca si želite?
  2. Katera knjiga je nekaj spremenila v vašem življenju ?
  3. Kateri literarni junak je najbolj podoben vaši osebnosti? Če ga še niste našli, zakaj ne?
  4. Kaj vam lahko krati spanec?
  5. Kaj za vas pomeni biti pesnica/pisateljica?

Nina Dragičević je pesnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologoje. Avtorica sedmih knjig, radijskih oddaj in radijske igre. Je prejemnica dveh nagrad vitez poezije, Zupančičeve ter Jenkove nagrade. V knjigi Kako zveni oblast? preučuje zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Njena zadnja pesniška zbirka ima naslov Ampak kdo?

Nina Dragičević: Objava avtorju omogoča, da se razbremeni avtoritete, ki jo ima nad svojim delom

Agata Tomažič je pisateljica in prevajalka, kolumnistka, avtorica sedmih knjig. Najprej nas je navdušila z zbirko kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki. Njen najnovejši roman z naslovom Čmrljev žleb je zanimiv žanrski hibrid družinske sage in kriminalke, ki se dogaja v idilični gorski vasici Strmčnik.

Agata Tomažič: Človek, čeprav je pisatelj, ne more sam ničesar spremeniti

Gabriela Babnik Quattara je pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka. Izdala je že 6 romanov ter zbirko kratkih zgodb. Že njen prvenec Koža iz bombaža (2007) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu, njen tretji roman Sušna doba (2013) pa je dobil nagrado Evropske unije za literaturo. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje.

Gabriela Babnik Quattara: Literatura je tudi polje opolnomočenja

Veronika Šoster je pesnica in kritičarka, nova predsednica društva LUD Literatura ter urednica zbirke Prišleki, ki išče nova imena in objavlja knjižne prvence. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike.

Veronika Šoster: Domišljija sama po sebi je v literaturi presežek

Pia Prezelj je pisateljica, prevajalka in novinarka. Lani je izdala svoj prvenec Težka voda, ki je bil nagrajen na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2018 je izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin.

Pia Prezelj: Dobra knjiga ti nekaj da v vsakem obdobju življenja

Dijana Matković je pisateljica, prevajalka, urednica. Po zadnji odmevni knjigi Zakaj ne pišem snuje nov roman, nedavno je prispevala spremno besedo k sveže prevedenemu delu Éduarda Louisa Boji in preobrazbe neke ženske, ki je izšlo pri založbi *cf. Od leta 2020 ureja spletni portal Disenz.

Dijana Matković: Dostop do javnega izrekanja pomeni še eno paralelno življenje

Zarja Vršič je pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Prevaja iz francoščine in arabščine. Je prejemnica nagrade Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca. Njen prvenec Kozjeglavka, zbirka kratkih zgodb, je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za najboljši literarni prvenec.

Zarja Vršič: Biti pisateljica pomeni biti dovzetna za svet okrog sebe