SREDA8. FEBRUAR
več
Oddajo pripravlja Polona Kovačič.
Skladbe:
Blaž Arnič: Suita o vodnjaku, op. 56
Lucijan Marija Škerjanc/besedilo France Prešeren: Sonet
Benjamin Ipavec: Muzikalni listi
France Cigan/besedilo France Prešeren: Pevcu
Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom navidez posvečen najprej le Prešernovi neuslišani ljubezni - Primicovi Juliji. A v resnici se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament pesnika lastnemu narodu. V nagovarjanju in v dialogih srca pesnika z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč pesnikovih vizij in njegovih premislekov o duhu naroda in usode pesnika- ustvarjalca v njem. Ob vrhunskemu interpretu Poldetu Bibiču nastopata še Barbara Kranjc in Zmago Frece Glasbo je oblikovala Darja Hlavka Godina, režiser je Igor Likar.
Verjetno se ne motimo, če trdimo, da osrednji kulturni praznik v samostojni Sloveniji še ni sovpadel s tako razburkanimi časi. Globalna gospodarska in finančna kriza, pa tudi celostna kriza vrednot terjajo svoj davek jasno tudi na mikroravni oziroma, ožje in konkretneje, na področju kulture in umetnosti. V oddaji Arsov forum bomo sledeč tej misli prepustili besedo dobitnikoma Prešernovih nagrad in dobitnikom nagrad Prešernovega sklada, ki bodo razmišljali o položaju umetnika in umetnosti danes.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini ...
Oddajo pripravlja Polona Kovačič.
Slavko Osterc: Variacije na slovensko narodno »Kdo bo tebe ljubil«
Lojze Lebič: Visoki rej
Marijan Lipovšek: Vóznica za klavir
Slavko Osterc: »Povodni mož« – simfonična slika po Prešernovi baladi
Za oddajo »Čas, prostor in glasba« smo izbrali inštrumentalno in vokalno glasbo po Prešernu.
Sedem orkestrskih pesnitev »Gazele« Lucijana Marije Škerjanca je izvedel simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha; pesem »Luna sija« Jurija Flajšmana (na Prešernovo pesem »Pod oknom«) je izvedel Komorni zbor RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Lebiča; v isti izvedbi smo poslušali del zborovske pesmi »Lepa Vida« Marjana Kozine in Franceta Prešerna; tri stavke iz baletne suite »Godec« Vilka Ukmarja je izvajal Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška, solist je bil (nekdanji) orkestrov koncertni mojster Slavko Zimšek; duet Julije in Prešerna ter magistrale iz opere »Slovo od mladosti« Danila Švare sta izvajala sopranistka Veronika Mihelič in tenorist Simeon Gogulovski, orkestru mariborske Opere je dirigiral Kristijan Ukmar. Oddaji smo dodali tudi nekaj misli, ki jih je pred dvajsetimi leti izrekel literarni zgodovinar dr. Joža Mahnič.
Oddajo je pripravil Pavel Mihelčič.
Sodobno, glasbeno in radiofonsko – s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Najpomembnejši njen adut ostajajo neposredni prenosi koncertov z različnih slovenskih prizorišč, poleg tega pa bomo v njej našli dovolj prostora tudi za posnetke s pomembnejših slovenskih festivalov sodobne glasbe, oddaje, posvečene portretom oz. skladateljskim večerom slovenskih avtorjev, predstavitve novih CD plošč s sodobno glasbo ter predstavitve aktualnega dogajanja v okviru skladateljske tribune ROSTRUM in tekmovanja radijskih oddaj PRIX ITALIA.
Oddajo ureja Gregor Pirš.
Več >>>
 ČETRTEK9. FEBRUAR
več
Na slovenski knjižni trg je prišla nova knjiga kratkih zgodb znamenite angleške pisateljice Virginie Woolf. Zbrana kratka proza ima naslov Znamenje na steni, izšla je pri Študentski založbi; zgodbe so prevedli Tina Mahkota, Breda Biščak in Jana Unuk. Knjiga sproža množico vprašanj, zato so se pred nedavnim o knjigi pogovarjale Irena Svetek, avtorica spremne besede, Alojzija Zupan Sosič in Marija Zidar. Kaj so povedale, bomo slišali v oddaji Razgledi in razmisleki.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini ...
Prešernov Krst pri Savici je brez najmanjšega dvoma najbolj protislovno literarno delo v zgodovini slovenske književnosti. O njem so pisali eminentni literarni zgodovinarji, teoretiki, teologi, semiotiki, pred kratkim pa se jim je pridružil še psihoanalitik. Doktor Matjaž Lunaček je v svoji knjigi Za drugačno usodo analiziral Prešernovo pesnitev s psihoanalitskim aparatom, ob tem pa je analiziral še nekaj klasičnih del, od Heliodorjevega romana Etiopske zgodbe do Shakespearjeve tragedije Romeo in Julija. In katere so avtorjeve glavne ugotovitve? O njih bo dr. Matjaž Lunaček več povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.
Zdaj vas v neposrednem prenosu vabimo k poslušanju 5. koncerta sezone Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Slišali bomo Bagatele Marija Kogoja v orkestraciji Alojza Srebotnjaka, Nielsenov Koncert za flavto, z eno najprodornejših solistk mlade generacije – flavtistko Evo Nino Kozmus, na koncu, v drugem delu, pa še Pastoralno Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Taktirka bo v rokah šefa dirigenta En Shaa.
Urednik prenosa je Gregor Pirš.
Ob 200. obletnici rojstva Charlesa Dickensa, utemeljitelja angleškega družbenega romana, bomo v Literarnem večeru ponovili oddajo, ki jo je leta 1970 pripravila Rapa Šuklje, pri tem pa ji je bila v pomoč knjiga o viktorijanski literaturi Dickensovega rojaka in mlajšega pisateljskega kolega Chestertona. V slovenščino imamo prevedena vsa pomembnejša Dickensova dela, v katerih je realistično in humorno opisoval razmere svoje dobe, še posebej nižjih slojev.
Na program v mesecu februarju smo uvrstili tudi ponovitev klasične socialne novele Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica. Za radio jo je priredil in zrežiral pred 49 leti znani slovenski režiser Fran Žižek ...
več
Več >>>
PETEK10. FEBRUAR
več
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini ...
V galeriji portretov slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je tokrat naša gostja višja kustodinja v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota Jelka Pšajd. Raziskuje pretekle načine prazničnega in vsakdanjega življenja v Pomurju; posebej se posveča duhovni dediščini, zbira pripovedke, vraže in šege in zapisuje življenjske zgodbe Prekmurcev , Porabcev in Štajercev ...
več
Komorni cikel Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor sta odprla mednarodno priznana glasbenika: flavtist, skladatelj in dirigent Robert Aitken iz Kanade in harfistka Coline-Marie Orliac iz Francije. Predstavila sta pester izbor glasbe za flavto in harfo od začetka 19. stoletja do danes. V prvi oddaji prisluhnite Koncertantni sonati za harfo in flavto v Es-duru Louisa Spohra, Fantaziji Casilda Franza Dopplerja in Antonia Zamare, Baladi za flavto in harfo Henka Badingsa. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, prisluhnite pogovoru z Robertom Aitknom, o njegovem glasbenem delu in ustvarjanju.
Oddajo Jazz ars bomo namenili pihalcu Franku Wessu, ki je v začetku letošnjega leta dopolnil častitljivih devetdeset let. Wess se je pri igranju tenor saksofona najbolj zgledoval pri Colemanu Hawkinsu, na alt saksofonu je bližji Lesterju Youngu, najizvirnejši slog pa je razvil na flavti.
Oddajo je pripravil Marko Kumer.
Več >>>
SOBOTA11. FEBRUAR
več
Casamansa je področje Senegala južno od Gambije. Večinsko prebivalstvo v Casamansi so ljudstvo Jola, ki pa v celotnem Senegalu predstavljajo le 4 odstotke prebivalstva, zato se čutijo zapostavljene. Posledica vsega naštetega so stalni nemiri, spori ali pa kar državljanska vojna v malem, ki se z večjimi ali manjšimi premirji vleče že od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja. V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo posvetili glasbi domačinov, ki svoje izročilo ohranjajo in negujejo v vseh pogojih, tudi v begunskih naseljih in tujini, če ne gre drugače …
Oddajo ureja Tomaž Rauch.
Oddaje na Prvem programu Radia Slovenija:
| KRATKA RADIJSKA IGRA - Ephraim Kishon – Pavle Jakopič: HELSINGFORSKA ULICA 5 |
| 22:40 | To je satirična igra, ki je nastala po humoreski popularnega izraelskega satirika Ephraima Kishona -- v prevodu in radijski priredbi Pavleta Jakopiča. Tema Kishonove humoreske je problem z zapletenimi imeni. Radijsko izvedbo so pripravili dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Miro Marinšek, glasbena oblikovalka Cvetka Bevc in režiserka Elza Rituper. Igrajo Zvone Hribar, Ivan Rupnik, Dragica Potočnjak in Jernej Kuntner.
Več >>>
NEDELJA12. FEBRUAR
Prenos evangeličanskega bogoslužja bo iz Križevcev.
V tokratni oddaji Musica noster amor bomo poslušali koncert komornega orkestra iz Lausanne, ki mu dirigira Christian Zacharias. Solistka v delu Poletne noči op. 7 Hectorja Berlioza bo kontraaltistka Nathalie Stutzmann, na sporedu pa bodo še Metamorfoze za 23 solističnih godal Richarda Straussa in suita Peleas in Melisanda op. 80 Gabriela Fauréja.
Gledališka umetnost v veliki meri izhaja iz starodavnih obredij, kjer so se prepletala človekova bivanjska vprašanja. V postmodernem obdobju pa se zdi, da človeka področje presežnega in duhovnega ne zanima več. Zaradi tega naj bi posledično tudi umetnost izgubila svojo ost komunikacije. Sodobna (gledališka) umetnost naj bi se, po mnenju nekaterih, zato ukvarjala le še sama s sabo. Gosta oddaje Sedmi dan bosta gledališka igralca: dobitnica Borštnikovega prstana Milada Kalezič in Gregor Čušin.
| RADIJSKA IGRA ZA OTROKE - Bogomir Magajna – Jože Zupan: BRKONJA ČELJUSTNIK |
| 08:05 | To nekoč zelo znano mladinsko povest o gozdnem možu, s katerim se ljudje grdo pošalijo, so na Radiu Ljubljana posneli davnega leta 1952 - posnetek je torej star točno šestdeset let. Naj vam zaupamo: to je najstarejši posnetek kakršnekoli radijske igre sploh, kar jih Slovenci imamo. Slišali boste legende slovenskih igralcev, kakor Maksa Furjana in Aleksandra Valiča, pa tudi požrtvovalne člane Radijske igralske skupine. Glasbo je napisal Bojan Adamič, še ena legenda, režiral je Mirč Kragelj, eden naših prvih radijskih režiserjev.
| LITERARNI NOKTURNO - Nazik Almalajka: Kača |
| 23:05 | V Literarnem nokturnu vas vabimo k poslušanju daljše pesmi z naslovom Kača. Napisala jo je iraška pesnica Nazik Almalajka, ki se je rodila leta 1923 v Bagdadu, v premožni družini z bogato literarno tradicijo. Je prva arabska pesnica, ki je razbila tradicionalno obliko kaside in uporabila prosti verz. Njene pesmi še vedno navdihujejo ustvarjalce v vsem arabskem svetu. Zadnja leta svojega življenja je Nazik Almalajka, tudi profesorica literature, preživela v Egiptu, kjer je leta 2007 tudi umrla.
Pesem sta iz arabščine prevedla Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, prebrala pa Marinka Štern. Oddajo smo posneli leta 2004.
Več >>>
|
