Ars aktualno Karpo Godina: Filmski imaginarij

V Slovenski kinoteki so odprli razstavo, posvečeno filmskemu opusu in prepoznavnemu avtorskemu slogu Karpa Godine z naslovom Karpo Godina: Filmski imaginarij. Oblikovala sta jo kustosa Matevž Jerman in Kristina Ravnikar. Ob tem sta zapisala, da je Karpo Godina pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega filma, njegova filmska estetika pa je estetika živih slik v prepletu z redko sposobnostjo ugledati presežno v banalnosti vsakdana. Razstava se tako med drugim posveča ključnim filmom Karpa Godine, kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali film s 14.441 sličicami. Gre za prvo slovensko obsežnejšo razstavo filmskega opusa avtorja, ki s svojim delom navdihuje tudi današnje generacije. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila kustosa Matevža Jermana in Kristino Ravnikar.

Ars aktualno Cannes 2024 se končuje

Kaj pomembnega je prinesel letošnji festival v Cannesu? Ingrid Kovač Brus iz prestolnice evropskih filmskih festivalov.

Ars aktualno Mladen Stropnik – adijo pecivo

V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.

Ars aktualno Simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''

Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.

Ars aktualno Jubilejni 25. Forum Tomizza

Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.

Ars aktualno Na ogled so novo odkriti rokopisi Stanislava Škrabca, patra in slovenista

V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.

Ars aktualno Tedni ljubiteljske kulture v znamenju medgeneracijskega sodelovanja

Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.

Ars aktualno Ob 100. obletnici Puccinijeve smrti v SNG Maribor več uprizoritev

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, tudi s premiero njegove opere Tosca.

Ars aktualno SNG Nova Gorica, 30 let v novi stavbi in 20 let narodno gledališče

Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo z nedeljskim koncertom na svojem velikem odru zaznamovalo 30. obletnico od prve premiere v novi gledališki stavbi in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Ob tej priložnosti so pripravili izbor pesmi oziroma songov iz njihovih gledaliških predstav. Tako bodo člani gledališkega ansambla ob živi glasbi na odru prepevali pesmi iz Čarovnika iz Oza, Beraške opere, Pašjona, Realistov in ostalih predstav. Koncert za rojstni dan pomeni praznovanje obstoja njihovega gledališča ter izraz ljubezni, ustvarjanja in hvaležnosti, poudarjajo še novogoriški gledališčniki.

Ars aktualno Končal se je 70. skladateljski Rostrum

V Litvi se je ta teden odvijala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet. Delegati so po poslušanju 39 del 21ih radijskih hiš izbrali dve zmagovalni deli in več priporočenih. Skoraj pričakovano je veliki zmagovalec generalne kategorije Rostruma postal poljski skladatelj Rafał Ryterski. Poljska delegatka je želela njegov Totentanz – Mrtvaški ples za kontratenor, orkester in elektroniko predstaviti že lani, a je vmes posegla cenzura. Ni šlo toliko za glasbo, kot za Ryterskega samega kot aktivista za pravice skupnosti LGBTQ+. Te ob klimatski krizi in vojni v Ukrajini tudi tematizira v sami skladbi s pomočjo citatov in odrskih elementov. Povsem drugačno, zvočno razkošno delo je Rocailles de l'après-vie… ali Skalni vrtovi posmrtnega življenja… nizozemskega skladatelja Thomasa van Duna, zmagovalca v mladi kategoriji. Predloga Radia Slovenija, deli mladega skaldatelja Luke Rovisa ter Tomaža Groma v splošni kategoriji sta glede na pogovore z delegati zbudila veliko pozornosti, ki pa se na koncu ni prevedla tudi v glasove in uvrstitev med priporočena dela tribune.

Ars aktualno Vrhunci 4. izdaje Festivala V-F-X Ljubljana

V Slovenski kinoteki in na drugih prizoriščih še do sobote poteka 4. izdaja mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki predstavlja raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Letos je festival odprl z vesno za najboljši celovečerni film nagrajeni Ne misli, da bo kdaj mimo: 25. 4.–26. 1. Tomaža Groma, eksperimentalni film, katerega zmago na Festivalu slovenskega filma v Portorožu lani oktobra so nekateri mediji označili za »radikalno«. Projekcijo v Slovenski kinoteki je, kot že enkrat prej, Grom pospremil z glasbeno spremljavo v živo. O dogajanju na festivalu poroča Tina Poglajen.

Svet kulture adijo pecivo in druge vsebine

adijo pecivo je naslov razstave, precej značilen za Mladena Stropnika, ki v svojem opusu večkrat izraža humor, vizualno napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Razstava je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo gostuje mednarodni orkester Ceman [céman], ki ga sestavljajo študenti različnih srednjeevropskih akademij. Zasedba bo na nocojšnjem koncertu v poslušanje ponudila klasicistični program z deli Mozarta in Beethovna. V letošnjem tekmovalni izboru mednarodnega radijskega festivala Prix Marulić, ki te dni poteka na Hvaru, se za najvišja odličja poteguje tudi radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, skupni projekt vseh treh naših programov. Vabimo vas k poslušanju!

Likovni odmevi 9. trienale Umetnost in okolje EKO se odziva na grozeče ozračje

Umetnostna galerija Maribor je odprla 9. trienale Umetnost in okolje EKO, ki tokrat nosi naslov Oči v skali in se nanaša na prizor okamenele Ajdovske deklice. Umetniški vodja trienala in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš je k sodelovanju povabil umetnike in umetnice, ki se v svojih delih odzivajo na grozeče ozračje v naravi in družbi. Kot svetovalca sta mu pomagala Dominika Trapp iz Madžarske in Markus Waitschacher, kustos iz Avstrije. Trienale je tokrat postavljen v prostore starega sanatorija dr. Mirka Černiča v središču Maribora, ki tudi s svojo zapuščenostjo sproža občutke nelagodja in ogroženosti. Razstavo predstavljata umetniški vodja Jure Kirbiš in sokurator Markus Waitschacher. Foto: Edith Payer, Galerija portretov, 2024, foto: Janez Klenovšek, vir: UGM (izrez fotografije)

Gremo v kino Cannes 2024

Kaj pomembnega je prinesel festival v Cannesu? O tem razmišljamo z Ingrid Kovač Brus, ki se mudi v tej prestolnici evropskih filmskih festivalov. Osvetljujemo tudi razstavo Karpa Godine v Slovenski kinoteki in ocenjujemo najnovejši del sage Pobesneli Max z naslovom Furiosa, ki ga je tudi tokrat režiral sloviti George Miller.

Podobe znanja Rok Stergar: Ljubezen do vladarja gre čez poln želodec

Kako je pomanjkanje osnovnih živil, zdravil in goriva ob koncu prve svetovne vojne in v prvih letih po njej vplivalo na politični odnos, ki se je med Slovenci oblikoval do novoustanovljene države južnih Slovanov?

Svet kulture Začetek festivala Druga godba in nova premiera v ljubljanski Operi

Izpostavljamo začetek festivala Druga godba, ki od leta 1985 predstavlja glasbenike z različnih celin in letos praznuje svoj 40. jubilej. V tem času si je zgradil močno prepoznavnost, petkrat zapored je bil uvrščen med 25 najboljših festivalov na svetu po izboru britanske revije Songlines. V SNG Opera in balet Ljubljana bodo nocoj uprizorili opero Così fan tutte Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je nastala v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem iz Zagreba. V Hrastniku pa bodo odprli 22. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji. Ta prinaša 70 brezplačnih dogodkov različnih žanrskih zvrsti v vseh treh zasavskih občinah. Poročamo tudi o razstavi, posvečeni staroveškemu gledališču, ki so jo v torek odprli v rimskem Muzeju Are Pacis. Med več kot dvesto razstavljenimi eksponati iz starogrškega, etruščanskega in rimskega obdobja zbujajo največ pozornosti maske.

Razgledi in razmisleki Srečni konci - ti so postajali pravkar preminuli pisateljici Alice Munro na starost vedno ljubši

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil. Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič - kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe,« - tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

Svet kulture Rokopisi Stanislava Škrabca, Forum Tomizza, simpozij ob 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''

Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.

Izšlo je Nataša Golob: S črnilom in zlatom

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Ana Geršak: "V poeziji me nagovarja isto kot v prozi: zanimajo me eklektičnost, kontradiktornost, igrivost"

Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že podpisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalko. Verjetno pa se ne zmotimo, če jo označimo za navdušeno, poglobljeno in zelo razgledano bralko. Z njo razmišljamo o kanonu, kakovostnih knjigah, merilih za to kakovost in še čem.

Glasovi svetov »Sovjetska birokracija je delavsko ideologijo uporabljala cinično in jo s tem zagabila samemu delavstvu«

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?

Svet kulture Slovenski dnevi knjige v Mariboru in Slovenski filmski center v Cannesu

V Mariboru se je začel 27. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru. Medtem pa se je filmski festival v Cannesu že prevesil v drugo polovico, podelili pa so tudi drugo častno zlato palmo, ki jo je po Meryl Streep zdaj prejel še japonski animacijski studio Ghibli. Na cannskem sejmišču je prisoten tudi Slovenski filmski center.

Filmska glasba Naslovne teme TV nanizank (2)

Mnoge glasbene teme nam tudi po več desetletjih še vedno ostajajo v ušesih in ko si jih požvižgavamo, se spominjamo starih časov, časov, ko smo častili te glasbene poslastice po lastnem izboru.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Brina Jež Brezavšček

Poslušamo skladbe Smeh, nasmeh ali zgodba o treh smejočih se menihih, Vrtiljak glasbil, Hridaya in Vojne skice. Tu in tam.

Skladatelj tedna Kaija Saariaho, 5. del

Čeprav je od zgodnjega otroštva razvijala svojo senzibilnost za zaznavanje najrazličnejših zvočnosti ter se v mislih poigravala z urejanjem bogatih glasbenih idej, ki so jo od nekdaj spremljale, se je Saariaho šele pri 24-ih letih uprla svojemu prepričanju o tem, da ne zmore biti skladateljica. Na Finskem v tistem času ni bilo ženske predstavnice, ki bi si jo lahko mladi kreativni um vzel za zgled. Po poglobljenem študiju kompozicije pri Paavi Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih ter Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju v Freiburgu je Saariaho našla svoj dom v Parizu, na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM pa prostor za svobodno razvijanje svojega odprtega, večplastnega in poglobljenega dojemanja zvočnosti. Zakonitosti postserialne glasbe, ki so jih zagovarjali njeni profesorji in ki so temeljile predvsem na intelektualnih vidikih glasbe, spregledale pa izraznost in drugačne načine izkustva zvoka, so jo do takrat precej omejevale.

Komorni studio Sozvočje svetov: Višavja in nižavja

Predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

Za en bokal muzike Iz Kostela

V zgodnjem ciklu Slovenske zemlje v pesmi in besedi so se avtorji leta 1969 posvetili tudi Kostelu, njegovim značilnostim in seveda glasbenemu izročilu. Poslušamo zvočne zapise iz tistega časa, v katerih se srečujejo značilnosti starih časov in navad, vplivov nekdanjih priseljencev ob Kolpi – Uskokov, pa sosedov z druge strani reke; srečujemo pripovedne pesmi, pa obredne in tudi take, ki so prišle na kostelsko iz širšega slovenskega prostora.

Banchetto musicale Po sledeh Edvarga Griega

Od smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega leta 1907 je minilo že več kakor stoletje, a so se njegove interpretacije ohranile tako na akustičnih posnetkih kakor na zapisih za tako imenovane reprodukcijske klavirje. Ob pomoči posebne naprave so Griegovo muziciranje z vsemi niansami v agogiki in dinamiki prenašali na papirnate trakove. Te so potem obdelali in glasbo reproducirali na ustreznem mehanskem klavirju. Taka glasbila so bila priljubljena pred prvo svetovno vojno in na njih lahko skladateljevo igro poslušamo še danes.

Mladi virtuozi Violinistka Ana Rupar

Lani novembra je kot del cikla Mladi mladim v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopila violinistka Ana Rupar in ob spremljavi Beate Ilone Barcza izvedla Suonato in modo antico za violino in klavir Matije Bravničarja ter Poeme, op. 25 (prir. za violino in klavir) Ernesta Chaussona.

Po belih in črnih tipkah Ameriški pianisti, 3. del

"William Kapell je umrl pri enaintridesetih letih, kar je bila za glasbeni svet velika izguba. Bil je moj rojak - pripadala sva isti generaciji... Na neki način je bil tudi moj tekmec. Imel je svoje oboževalce in podpornike, jaz pa svoje. Vendar sva bila zelo dobra prijatelja. Tudi za nazaj še vedno menim, da je bil največji talent, največji pianist moje generacije. Že pri tistih letih je zapustil neoprijemljive dokaze o svojem talentu. Poslušajte njegov posnetek Chopinove Sonate v h-molu. To je velik dosežek. Zame je bil enakovreden Dinu Lipattiju v Evropi ali Gilelsu v Rusiji ...«, je zapisal Eugene Istomin.

Skladatelj tedna Kaija Saariaho, 4. del

Že pred prihodom na IRCAM, leta 1982, se je skladateljica seznanila z delom francoskih spektralistov, Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, katerih kompozicijske tehnike so temeljile na računalniški analizi zvočnega spektra. Ta analitični pristop je Saariaho navdihnil, da je razvila svojo lastno metodo za ustvarjanje harmonskih struktur, pa tudi natančne zapise za uporabo flažoletov, mikrotonalnosti in podrobnega kontinuuma zvoka, ki se razširja od čistega tona do neuglašenega hrupa. Na IRCAMU-u se je tako naučila programiranja, razvila je več računalniško podprtih tehnik komponiranja, izpopolnila pa je tudi svoje znanje v delu z magnetofonskim trakom in elektroniko v živo. Zlasti od devetdesetih let naprej se elektronika v delih Kaije Saariaho pojavlja kot pomembna nadgradnja orkestracije – kot dodatna zvočna plast, tesno prepletena z akustično naravo instrumentov. Tak način obravnave zvoka je v njena dela vnesel veliko organskosti in prožnosti. Zlasti skladbe, v katerih je ob pomoči elektronike poudarjala tudi prostorskost zvoka, zvenijo kot bogate, večplastne zvočne krajine. Tako je na primer njeno delo Lonh za sopran in elektroniko iz leta 1996.

Operna jutranjica Novi svet

Z neke vrste streznitvijo in samokritičnega spoznanja je Zahod šele ob koncu 20. stoletja začel spoznavati in priznavati napake, ki jih je bil z odnosom do staroselcev in ravnanja z njimi storil med kolonialnimi osvajanji. Kar zadeva Kolumba in njegovo odkritje, je bilo že od samega začetka kar nekaj takih, ki so objektivno gledali na njegov dosežek; po drugi strani pa so skladatelji in libretisti, čeprav so se večinoma trudili ne zmeniti se za te neprijetne resnice, problem vendarle ohranili in ga celo ritualizirali.

Glasni novi svet Zvenski pritisk

V tokratni oddaji bomo prisluhnili novi elektronski in elektroakustični glasbi norveško-ameriškega dvojca Eivind Lønning in Jim O’Rourke ter samosvojemu zvočnemu svetu japonskega zvočnega umetnika, organista in vokalista FUJI||||||||||TE.

Jazz avenija Jazz na Drugi godbi 2024

Na letošnjem festivalu Druga godba se bo zvrstilo tudi nekaj jazzovskih koncertov. In vsi bodo v četrtek, 23. maja. Nastopili bodo skupna zasedba Mario Rom Interzone in zasedba Danyela Wara, duet švedskega saksofonist Matsa Gustafssona in finskega harmonikarja Kimma Pohjonena ter francosko-libanonski trobentač Ibrahim Maalouf z zasedbo Trumpets of Michel-Ange.

Samo muzika Kitarist Igor Bezget

Kitarist in skladatelj Igor Bezget je stalnica in nepogrešljiv člen slovenske improvizirane glasbe, jazza in etno glasbe. Kot studijski glasbenik in avtor je sodeloval s številnimi priznanimi glasbeniki doma in v tujini ter nastopal na najpomembnejših svetovnih glasbenih festivalih. Bezgetovo ustvarjanje je žanrsko zelo raznovrstno. Poglablja se tudi v arabsko in afriško glasbo, posebno mesto pa ima pri njem indijska glasbena tradicija. Sam pravi, da je nekje med vzhodom in zahodom in da je njegovo poslanstvo združiti vse vplive v eno celoto.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Jazz Ars Kitarist Bill Frisell

Oddajo bomo namenili priredbam različnih popularnih skladb v interpretaciji enega najplodovitejših in tudi najpopularnejših džezovskih izvajalcev zadnjih desetletij – kitarista Billa Frisella. V svoje glasbeno ustvarjanje je uspešno vtkal vse najbolj avtentične in avtohtone ameriške glasbene zvrsti ter z iskrenim veseljem do igranja dosegel novo kakovost na nizu samostojnih plošč.

Tretje uho Robert Jukič - Odtenki sreče

Tjaša Fabjančič, Maša But, Ana Bezjak, Jadranka Juras, Ana Čop, Karin Zemljič in Urška Centa so vokalne solistke, ki tvorijo Odtenke sreče kontrabasista in skladatelja Roberta Jukiča, ki je tudi avtor vseh skladb.

Jazz session Sirintip & Nils Landgren

Švedski pozavnist je v okviru projekta "Radiojazzgruppen" povabil k sodelovanju tajsko-švedsko glasbenico Sirintip Phasuk (1991) , ki je za koncert v Stockholmu pripravila avtorski program. Nastopili so še Emelie Molander, violina; Maja Molander, čelo; Hildegunn Oiseth, trobenta; Nils Landgren, pozavna; Kai Sundqvist, tenor saksofon, fagot, flavta, klarinet; Samuel Löfdahl, kontrabas; Anna Gréta Sigurðardóttir, klavir; André Ferrari, tolkala; Jonathan Lundberg, bobni.

Orkestralni jazz Milko Lazar & Bojan Gorišek

Pred nocojšnjim koncertom Lazar/Gorišek obujamo Lazarjev Koncert za klavir in jazzovski orkester iz leta 2001. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo sicer ob 20. uri koncert dveh slovenskih mojstrov črnobelih tipk in kompozicije. Ob dvajsetletnici skupnega ustvarjanja sta pripravila pester program komponistov Philipa Glassa, Davida Bowieja, Briana Ena in Milka Lazarja. V že skoraj razprodani Gallusovi dvorani se torej obeta pravi klavirski spektakel.

Jazz avenija Program jazz festivala Cerkno 2024

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega džezovskega festivala v Cerknem, ki bo na trgu sredi mesta od četrtka, 16. maja, do sobote, 18. maja, na Starem placu sredi mesta. Na vrsti bodo skladbe kitarista Sama Šalamona, zasedbe I'll Considered, pihalke Jasne Jovičević, saksofonista Dariusa Jonesa in vokalistke Sofie Jernberg.

Samo muzika Milko Lazar kot pianist

Predvajali bomo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet. Leta 2000 sta s pianistom Bojanom Goriškom zasnovala klavirski duet, uspešno je koncertiral po vsej Evropi in bil trikrat tudi v Združenih državah Amerike. Letos se bosta predstavila z novim repertoarjem.

Jazz Ars Sting in jazz

Oddajo bomo namenili Stingovi glasbi, njegovim uspešnicam v jazzovskih priredbah in sodelovanjem z jazzovskimi glasbeniki. Konec februarja je na enem samem koncertu v Tampi nastopil s pevcem Billyjem Joelom. Sting zadnje čase koncertira v Dubaju, Las Vegasu, New Orleansu, Mumbaju, toda dobra novica je, da se Sting vrača tudi v Slovenijo – v sredo, 29. maja bo nastopil v ljubljanskih Stožicah.

Jazz avenija Skladatelj in trobentač Chris Botti

Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike. 15. maja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Radijska igra Milan Jesih: Mik usode

V igri se avtor poigrava z usodo para iz klasične grške dramatike, Ojdipa in Jokaste, posega globlje v njun odnos in tragiko išče v njuni intimi. Priletna Jokasta, ki je hkrati po nesrečnem naključju postala tudi žena svojega sina Ojdipa, se razpre v svoji ženskosti. Razpetost med ljubeznijo matere in žene je pretresljiva igra, ki zdaj v bolečini, spet drugič pa v nekakšni vseenosti utripa nasproti nonšalantnosti in mačizmu mladega Ojdipa. Igra se izide v obojestranskem privoljevanu v igro usode, kljub zavedanju o njej. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Jokasta – Milena Zupančič Ojdip – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997

Kratka radijska igra Dijana Merdanović: Brodolomec

Bitka za preživetje ob brodolomu sproža kopico vprašanj, od najbolj banalnih do eksistencialnih, in vodi do nepričakovanega, absurdnega izida. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Robert – Saša Tabaković Kuhar Francois – Jernej Šugman Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 2008.

Radijska igra Ivan Tavčar: Ljubezen nam je vsem v pogubo - 2. del

Prav tako kot za petelina, ki je zaljubljen lahek plen lovcev, je ljubezen pogubna tudi za lovce. V krutem kmečkem svetu je bila ljubezen usodna in pogubna tudi zanje, ko si ob čakanju na plen krajšajo čas z iskrenimi izpovedmi, kako so postali žrtve uničujoče ljubezenske sile. Tavčarjevo mojstrstvo gotovo tiči v tem, da kmečke moške prikaže kot razočarane in ponižane ljubimce. Tako kot pred več kot stotimi leti velja še danes – sila ljubezni lahko premika gore ali pa nas uniči. Drugi del še s preostalima zgodbama o ljubezni. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023

Radijska igra Matjaž Kmecl: Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov

Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku. Režiser radijske igre: Aleš Jan Režiser odrske postavitve: Mile Korun Tonska mojstrica: Metka Rojc Fran Levstik – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.

Kratka radijska igra Cvetka Bevc: Ptičica svarilka

Sodobno ljubezensko zgodbo o nasilju v zakonski zvezi med mlado žensko in trdosrčnim moškim je avtorica domiselno povezala s staro ljudsko pesmijo o ptici, ki dekleta svari pred slepo lahkovernostjo v prazne obljube. Nastala je pretresljiva slika iz naših dni, ki prikazuje večno aktualno temo. Režiser: Aleš Novak Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Mati Andreja - Maja Sever Lara - Nataša Tič - Ralijan David - Miha Nemec Sosed Jaka - Bogo Veras Soseda Vida - Ljerka Belak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2000.

Radijska igra Sandi Sitar: Ali lahko umre rudnik živega srebra?

Literarno koncipirana zgodba o geologu Blažu in njegovem iskanju rude v imaginarnem rudniku je globoko povezana z dokumentarnim gradivom in z izpovedmi Idrijčanov. V sedemdesetih letih je zamrla petstoletna rudarska tradicija in so ostali brez živosrebrnega rudnika, ki je tako pomembno konstituiral vse njihovo bivanje. Tako je nastala oddaja, v kateri boste poleg Sitarjevega dramskega besedila lahko prisluhnili tudi pripovedim o rudniku in Idriji. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Blaž Kranjc - Dare Valič Bojan Zdovc - Janez Hočevar Ivan Pugelj - Polde Bibič Ignac Hovnik - Bert Sotlar Cila, njegova žena - Ivanka Mežan Vera, partijska sekretarka - Duša PočkajDirektor - Jurij Souček Zdravnica - Iva Zupančič Drugi glasovi - Franček Drofenik, Marjan Hlastec, Tone Gogala, Vladimir Jurc, Božo Vovk, Andrej Šmuc Izjave v dokumentarnih posnetkih - ing. Ivica Kavčič, Jurij Bavdaž, ing. Jože Čar, dr. Jože Felc, dr. Alfred Kobal, Franc Močnik, Jože Rupnik, Stane Tušar, Ivan Vončina Glasbeni izvajalci - Idrijska rudarska godba Dirigent - Drago Kundač Posneto v studiih Radia Slovenija v Ljubljani ter v Idriji in v idrijskem rudniku živega srebra februarja in marca 1978

Kratka radijska igra Sebastijan Pregelj: Tako gre ta svet

Pregelj s kratkimi stavki, pedagoško skrbnimi in dobronamernimi prepovedmi, ki jih izrekajo otroku, naslika grozljivost sodobne globalne družbe, temelječe na totalitarizmu, prepovedih, brezčutnosti, skrivanju, hinavščini, pretvarjanju in brezobzirnosti, s tem pa seveda naslika tudi posameznikovo osamljenost in brezup. Iz zgodbe je nastala mojstrska radijska miniatura. Prirejevalka in režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Glasovi - Milan Štefe, Saša Mihelčič, Veronika Drolc, Jaka Lah, Maja Sever, Rok Matek, Željko Hrs, Lidija Hartman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2011.

Radijska igra Ivan Tavčar: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del

Kleni, robati in utrujeni lovci v povesti V Zali ob počitku med lovom razkrijejo svoje najnežnejše in najbolj skrite misli o ljubezni. Njihove izpovedi se končajo z uspešnim lovom, ko ustrelijo kar dva divja petelina, pojoča pesem ljubezni, s čimer se vnovič potrdi misel, da je ljubezen pogubna za vse. V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi, tri so prirejene za radio. V prvem izmed dveh delov v torkovem terminu bo na vrsti prva izpoved. Režiser: Alen Jelen Prirejevalka in dramaturginja: Tatjana Doma Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Pripovedovalec – Aleš Valič Žalostni Miha – Dario Varga Šepasti Tinče – Gregor Čušin Jernač izpod Skale – Janez Škof Uredništvo igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu septembra 2023.

Radijska igra Žarko Petan: Koračnica za pohabljence

Igra obravnava tragično temo izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni in ima povsem dokumentarno ozadje. Petan jo je zavil v bizarno metaforo, tema pa je in verjetno tudi še bo vzbujala vrsto prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik. Ubesedil pa jo je izključno z literarno močjo in človeško modrostjo ter tako dosegel eminentno umetniško izpoved. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Gostilničar - Boris Juh Hans - Pavle Ravnohrib Franciska - Lučka Počkaj Stojan - Slavko Cerjak Mica - Judita Zidar Prvi vojak - Iztok Jereb Franc - Milan Štefe Mama - Mojca Ribič Drugi vojak - Boris Kos Vesna - Mojca Fatur Tone - Jožef Ropoša Maja - Darja Reichman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2003

Kratka radijska igra Natalya Anatoliyivna Vorozhbyt: Slabe ceste – 6 – Umira …

Slabe ceste v šestih delih izrisujejo podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v situacijah, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociativnimi stanji, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. V sklepnem, šestem delu dekle z avtom po nesreči povozi kokoš. Kar sprva izgleda kot vljudnostna, a empatična interakcija, v kateri se razburjeno dekle želi opravičiti, postane igra manipulacije in čustvenega izsiljevanja, s katero zakonca dajeta slutiti napeto in nevarno vzdušje. To pa na simbolni ravni že nakazuje vojno – in grozote, povezane z njo. Prevajalki: Yuliya Zapeka, Ana Krauthaker Režiserka in avtorica radijske priredbe: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Tehnični asistent: Gašper Vodlan Dekle – Doroteja Nadrah Vasjeva žena – Iva Krajnc Bagola Vasja – Vladimir Vlaškalić Produkcija Uredništva igranega programa

Radijska igra Slavko Grum: Josipina

Grum je v svojih črticah izpričeval svojo ambivalentnost do erotike. Njegova proza je ples Erosa in Tanatosa, zanimajo ga erotični stiki med socialno in generacijsko oddaljenimi posamezniki. Vse pa se zgodi le v njegovi razgibani notranjosti in v bogati erotični domišljiji. Režiser: Iztok Tory Prirejevalec: France Uršič Tonska mojstrica: Metka Rojčeva Avtor izvirne glasbe: Lojze Lebič Gospod N - Karli Brišnik Gospodinja - Katja Levstik Josipina - Anica Veble Dekle - Anica veble Liza - Polona Vetrih Deček - Barbara Levstik Punčka-Marička - Neža Simčič Moški - Rajko Stupan Ženska - Marjeta Gregorač Sosed - Ivo Jan Sluga - Stojan Colja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972.

Sledi večnosti Z mladimi laiškimi misijonarji o izzivih v misijonu v Keniji, Turčiji, Kazahstanu in na Madagaskarju

50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.

Sedmi dan Papež Pij II - povezan tudi z našimi kraji

V Ljubljani je potekala znanstvena konferenca o papežu Piju II. Svet in tudi naše kraje je s svojim delovanjem zelo zaznamoval. Živel je v času prelomnih sprememb. Kakšen je bil njegov prispevek k družbi in odnos do izzivov s katerimi se je srečeval, ter kakšno zapuščino je pustil? V naš studio smo povabili teologa Jana Dominika Bogataja, ki je raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Anjo Božič, doktorsko študentko na Srednjeevropski univerzi na Dunaju.

Musica sacra Latinski spevi v čast sv. Trojici

Sancta Trinitas, unus Deus (Sv. Trojica, en sam Bog), O beata Trinitas, te invocatus (O presveta Trojica, kličemo te), O Lux beata, Trinitas (O luč blagoslovljena, Trojica), O veneranda Trinitas (O častita Trojica) so naslovi le nekaterih latinskih spevov, ki so jih glasbeni ustvarjalci skozi zgodovino napisali v čast Sv. Trojice. Na nedeljo Sv. Trojice jih boste slišali v različnih izvedbah in glasbenih zasedbah.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Iz bazilike Marije pomagaj na Brezjah prenašamo sveto mašo na praznik Binkošti. Daruje jo frančiškan, dr. Robert Bahčič. Pri maši sodeluje otroški in mladinski pevski zbor Spominčice.

Sedmi dan Binkošti - praznik Svetega Duha

V oddaji praznične Binkoštne nedelje bo naš gost upokojeni mariborski nadškof metropolit dr.Marjan Turnšek. Govorili bomo o Svetem duhu kot tretji božji Osebi, ki tako zelo opredeljuje polnino odnosov med Bogom in človekom v srcu slehernega iskreno verujočega kristjana.

Sledi večnosti Simbolna sporočila rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah

Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«

Musica sacra Duhovna glasba Antonina Dvořaka, 1. del

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.

Bogoslužje Prenos maše iz Zaloga

Na sedmo velikonočno nedeljo bomo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal bo Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.

Sedmi dan Kaj pomeni biti pokončen kristjan?

Kako oznanjati krščansko držo v praktičnem življenju? O tem v oddaji govorita dva intelektualca, kristjana, žena in mož: Nina in Zoran Mladenović iz Ljubljane. Nina je univ. dipl. pravnica, podsekretarka na ministrstvu za finance, Zoran pa je univ. dipl. ekonomist, svetovalec za analitiko na Računskem sodišču RS. Oba sta novorojena kristjana iz obnebja evangelijskih protestantskih cerkva, iskrena in iskriva pričevalca svoje konkretne krščanske drže.

Sledi večnosti O moči prijaznosti

Katoliški duhovnik Lawrence G. Lovasik je v svojem delu Skrita moč prijaznosti zapisal: »Človek je lahko ljubezniv, usmiljen in požrtvovalen, vendar ni prijazen.« Kaj vse je prijaznost, kako ohranjati prijazno držo v tem mnogokrat nič kaj prijaznem svetu, kako prijaznost udejanjati v vsakdanjih odnosih? O teh vprašanji s katoliškim duhovnikom mag. Markom Rijavcem in Davidom Ahačičem iz založbe Družina.

Musica sacra Večernice Blažene Device Franza von Bibra

Letos mineva 300 let od skladateljeve smrti. Bil je češkega rodu, a je večji del svojega življenja služboval pri salzburškem nadškofu. V Benetke ni nikoli potoval, a se je - tako kot takrat ves svet - zgledoval po Claudiu Monteverdiju. Kot on, je tudi Biber ustvaril Večernice Blažene Device; tokrat jih boste lahko slišali v izvedbi ansambla Capella Musicale Beata Vergine del Rosario.

Lirični utrinek Bertolt Brecht: Radosti

V poplavi slabih novic, o katerih se morda komu zdi, da postajajo vse pogostejše, hitro pozabljamo na preproste radosti, tiste, ki človeka držijo pri življenju, in velikokrat celo prijazno odpeljejo iz kake od življenjskih slepih ulic. O tem v svoji pesmi piše Bertolt Brecht. Interpretira Ljerka Belak, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2012.

Literarni nokturno Claudia Rankine: Državljanka

Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka. Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

Literarni večer Ivan Sivec: Naplavina davnega spomina

Slovenski pisatelj Ivan Sivec praznuje 75 let. Njegov obsežni literarni opus – doslej je napisal že 186 knjig, nekatere med njimi so prevedene v nemščino in angleščino – zajema tudi biografske in zgodovinske romane, katerim se bomo tokrat posvetili. Izbrali smo romana Vse generalove skrivnosti in Naplavina davnega spomina. Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, interpret Aleš Valič, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka: Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 9/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Vinko Beličič: Majski dež

V maju velikokrat odidemo od doma preveč ali premalo oblečeni, rahlo smo zmedeni ob pogledu v nebo in vremenskih napovedih. Res pa je, da maja tudi dežuje, tako je bilo že od nekdaj. In kako je majski dež občutil slovenski pesnik Vinko Beličič (1914–1999)?  Interpretira Kristijan Muck. Produkcija 2011.

Literarni nokturno Thomas Bernhard: Potonjenec

Eden najbolj znanih avstrijskih pisateljev Thomas Bernhard je vedno znova vznemirjal domačo in svetovno javnost. Njegova prezgodnja smrt leta 1989 je pretrgala bogato ustvarjalno pot umetnika, ki je svoje življenje v celoti podredil literarnemu ustvarjanju. Bernhard je leta 1975 objavil prvo izmed petih avtobiografskih knjig z naslovom Vzrok. Zadnja, Otrok, je izšla leta 1982. Tej je sledil kratek roman Wittgensteinov nečak, v katerem je opisal svoje prijateljstvo z nečakom slavnega Ludwiga Wittgensteina. Roman Der Untergeher iz leta 1983, po slovensko Potonjenec, pa po svoje nadaljuje tradicijo Bernhardove biografske proze. V njem avtor opisuje usodno prijateljstvo treh genialnih pianistov, ki so se srečali na salzburškem Mozarteumu. Eden izmed njih je znameniti Glenn Gould, ki je s svojo nadarjenostjo uničil druga dva. Bernhard in Gould se nista nikoli srečala, vemo le, da je bil Bernhard velik občudovalec Goulda in da je bil na njegovem koncertu v Salzburgu. Prevajalka je Lučka Jenčič, interpret Branko Jordan, režiser Jože Valentič, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Strojan in Matej Juh. Produkcija leta 2010.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 8/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo. Ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič. Režija: Suzi Bandi. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Lirični utrinek Maruša Krese: Ženske norosti so nežne

Ženske norosti so nežne, v eni svojih pesmi pravi Maruša Krese. Ob tem se takoj porajajo vprašanja kot: Kako nežne? Zakaj nežne? ... Ampak za odgovor je treba poslušati njeno pesem. Interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija leta 2011.

Literarni nokturno Andrzej Sosnowski: Drugo lahko počaka

Andrzej Sosnowski (1959) je pesnik, esejist, prevajalec in predavatelj ameriške književnosti na Univerzi v Varšavi. Njegov pesniški in prevajalski opus je precej obsežen ter za poljski literarni prostor pomemben in vpliven. Za njegove pesmi pa je značilno, da pozornost usmerjajo k jeziku oziroma raziskovanju različnih pomenov v njem. V njegovi poeziji se tako mešajo različne realnosti, vsakdanja se na primer ne razlikuje od sanjske. Objavljamo pet pesmi, ki jih je avtor pred leti že predstavil na festivalu Dnevi poezije in vina. Prevedel Primož Čučnik, interpret Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.

Literarni večer Ostala tvoja je brezmejna slava – Vittoria Colonna: Soneti

Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Colonna je izvirala iz mogočnega aristokratskega rodu, bila deležna vrhunske humanistične izobrazbe in postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe. Že v mladih letih se je uveljavila kot pesnica, sčasoma pa je postala eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebno znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije. Sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti v zbirki Sidera pri založbi Družina. Avtorja prevodov: Brane Senegačnik, Matej Venier; avtor scenarija: Brane Senegačnik; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Eva Longyka Marušič, Igor Velše; interpretka: Ana Urbanc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 7/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Madame Butterfly v neposrednem prenosu iz New Yorka

Ganljiva drama o mladi gejši se prepleta s tenkočutno in nepozabno glasbo.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov

Otvoritveni koncert osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, v soj žarometov pa postavlja tri na mednarodnem glasbenem prizorišču uveljavljene skladatelje, med drugim tudi prejemnike Kozinove nagrade: Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Nastopa Orkester Slovenske filharmonije s solisti, vse pa vodi Davorin Mori, eden najuspešnejših slovenskih dirigentov mlajše generacije, ki živi in deluje na Dunaju. Koncertni večer začenja ustvarjalnost Alda Kumarja, njegovo delo z naslovom Strastra, skladba za simfonični orkester in orgle, ki bo zazvenela v interpretaciji enega najopaznejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. Sledi krstna izvedba Koncerta za violino in orkester skladatelja Tomaža Sveteta, igrala bo njegova hčerka, svetovno priznana violinistka Lalita Svete, ki ji je delo tudi posvečeno. Drugi del večera je namenjen krstni izvedbi glasbene novosti Uroša Rojka Odtekanje časa VII – Koncertu za dva klavirja in orkester, ki ga je skladatelj ustvaril za »novi glasbi zavezani pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček«.

Neposredni prenos Štirje godci, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Juš Milčinski, pripovedovalec Štiri ostarele, po mnenju svojih gospodarjev odslužene živali se odpravijo proti vasi, v kateri naj bi dobile novo priložnost kot glasbeniki. Toda že na poti se zaplete, saj potrebujejo prenočišče in edina koča, ki jo najdejo, je že zasedena – z razbojniki. Prijatelji se domislijo glasne zvijače … Pravljico o štirih živalih je na podlagi besedila bratov Grimm uglasbil skladatelj Tomaž Habe, prebral pa jo bo Juš Milčinski.

Neposredni prenos Simfoniki z violončelistom Tamásom Vargo

Sedmi koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Tamás Varga (violončelo) dirigent: Martin Rajna Ludwig van Beethoven: Uvertura Coriolan op.62 Dmitrij Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester v Es-duru op. 107 (dodatek) Konrád Varga: Adagio Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru op.36

Neposredni prenos Rovis, Sibelius in Vaughan-Williams v izvedbi študentov Akademije za glasbo

Osrednji koncertni dogodek Akademije za glasbo vsako leto poteka v Cankarjevem domu, na njem pa nastopi največ študentov akademije skupaj in med drugim izvedel tudi novo delo študenta kompozicije. Simfonični orkester Akademije za glasbo UL Mešani in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL Dirigent: izr. prof. Simon Dvoršak Hanna Kryvtsova, violina Spored: Luka Rovis: Contrasting perspectives (krstna izvedba) Jean Sibelius: Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Ralph Vaughn-Williams: Simfonija št. 7, »Sinfonia antartica« Sopran: Katarina Zorec https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-mesani-in-dekliski-pevski-zbor-akademije-za-glasbo-ul

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

Aprilska edicija Jazz Ars All Stars koncertov je v nedeljo, 7. 4., na oder Cukrarne pripeljala kvintet vrhunskih slovenskih glasbenikov pod vodstvom bobnarja Aleša Rendla. Pridružili se se mu še Aljoša Kavčič na klavirju, Jernej Vindšnurer na basu, Primož Fleischman na saksofonu in Aljaž Rendla na klarinetu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Glasovi svetov »Sovjetska birokracija je delavsko ideologijo uporabljala cinično in jo s tem zagabila samemu delavstvu«

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?

Sobotni operni večer Wolfgang Amadeus Mozart: Titus z Dunaja

Podlaga za libreto je Metastasijeva zgodba o rimskem cesarju Titu Vespazijanu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Zborovski panoptikum Komorni zbor Megaron izvaja Koncert za zbor Alfreda Šnitkeja

V preteklem mesecu smo v Zborovskih panoptikumih poročali o marsičem. Dve oddaji smo namenili predstavitvi posnetkov s koncertov iz Nove Gorice, poleg tega smo pripovedovali o dveh zborovskih tekmovanjih; aprila je bilo v Celju najprej državno tekmovanje mladinskih zborov, dva tedna za njim je Maribor zaznamovala Naša pesem. V tokratni oddaji se spet vračamo v Ljubljano. V Cerkvi sv. Jožefa je namreč 22. aprila Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika kot prvi slovenski sestav izvedel Koncert za zbor Alfreda Šnitkeja.

Podobe znanja Saša Čaval: Stečki so nadverski in nadetnični pojav, ki bi tudi danes lahko združeval ljudi

Več kot 72 tisoč jih je že odkritih, vsako leto pa najdejo kakšnega novega, ki še ni bil registriran. Le koliko jih še je? Govorimo o edinstvenem primeru kulturne dediščine v Evropi, o stečkih. Stečki so kamniti srednjeveški nagrobniki iz časa med 12. in 16. stoletjem, ki jih najdemo predvsem v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Ti spomeniki poznosrednjeveške pluralne družbe zahodnega Balkana imajo različne oblike, skoraj 10 odstotkov jih je okrašenih z raznimi motivi, kot so človeške figure, živali, križi.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let, 1. del

Peter de Smet je pod psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je doživela velik uspeh, leta 2016 je sledilo prvo nadaljevanje knjige, pred dvema letoma smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna so v maju posvečene starostniku, ki z lahkotnostjo zre na zadnje obdobje svojega življenja. V zadnji knjigi, ko je star 90 let, tipka dnevnik, da bi treniral spomin, ki ga vse večkrat pusti na cedilu, še huje, na vrata že trka alzheimer. Iz severnega Amsterdama, kjer je ustanovil klub Starine, ne pa crkovine, seje preselil v dom upokojencev na nizozemski obali. Tu se druži s prijateljico Leonie, sostanovalcem Jojem in psičko Tovarišica Jansen, zapuščinskim darilom dobrega prijatelja Everta. "Posvojenega dedka" redno obiskuje deklica Frida, njegov sonček in mlada znanka iz prejšnjega dnevnika. Marca 2020 se zaradi virusa tudi starostnikovo življenje postavi na glavo. Knjigo je iz nizozemščine prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2021.

Radijska igra Matjaž Kmecl: Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov

Levstikova smrt je bila hrupna, pogosto je skozi okno v Kapiteljski ulici vpil od strahu, da ponoči ni zatisnilo oči kapiteljsko predmestje do zadnje hiše. V monodrami spoznamo predsmrtne muke enega največjih Slovencev. Njegovi sodobniki so spoštovali njegovo odločnost, čeprav jo je večkrat izražal brezkompromisno in brez dlake na jeziku. Režiser radijske igre: Aleš Jan Režiser odrske postavitve: Mile Korun Tonska mojstrica: Metka Rojc Fran Levstik – Tone Gogala Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995.

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 7/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič Režija: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Sledi večnosti Simbolna sporočila rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah

Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo iz Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih meja; nas povezujejo na različne načine.«

Odprta knjiga na radiu Dušan Šarotar: Zvezdna karta 8/20

Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo. Ta se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna. Interpretacija: Maja Blagovič. Režija: Suzi Bandi. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto septembra 2022.

Literarni portret Ernest Hemingway: Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije

Bližajo se letne olimpijske igre v Parizu - morda je bila to ali pa tudi ne iztočnica za današnjo oddajo o nekdanjem Parizu - Nina Gostiša jo je namreč naslovila Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije. Vanjo danes prištevamo slovita pisateljska imena, kot so Francis Scott Fitzgerald, Ezra Pound, T. S. Eliot in Ernest Hemingway. V tem posebnem Literarnem portretu se tako s pomočjo odlomkov Hemingwayjevega dela Premični praznik sprehajamo po Parizu dvajsetih let, ki ga je zaznamovala omenjena generacija. Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalec Frančišek Mlakar, režiserka Ana Krauthaker, bralka Jasna Rodošek, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.