Gre torej za aktualno problematiko, povezano z urbanim okoljem. Vodja projekta, Boštjan Cotič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, pravi, da "projekt LUMAT, ki je sicer financiran s programom Interreg srednja Evropa, naslavlja nesistematično upravljanje degradiranih urbanih območij in tudi slabo izkoriščenih poslovnih con. Vodilo projekta LUMAT je zato usmerjanje razvoja znotraj že urbaniziranih območij, zmanjševanje potreb po novih zazidljivih območjih in iskanje sinergij prek administrativnih meja občin in regij."

Pri projektu sodelujejo trije partnerji iz Slovenije, in sicer Urbanistični inštitut republike Slovenije kot raziskovalni partner, Ministrstvo za okolje in prostor RS kot nosilec politik na področju prostora ter mestna občina Kranj kot sodelujoči in končni uporabnik rezultatov projekta. Razlog za sodelovanje pri projektu je zelo šibko upravljanje poslovnih con v Sloveniji ali, kot dodaja Cotič, "danes je samoumevno, da ima večstanovanjski objekt nekega upravnika, in si že težko predstavljamo, da bi brez tega sploh še lahko funkcionirali, in prav zato je treba tudi pri načrtovanju in upravljanju poslovnih con s prostorskim načrtovanjem narediti korak naprej, saj tudi prostor potrebuje dobro upravljanje, ker se s tem poveča tudi učinkovitost".

V okviru projekta LUMAT bodo preverili tudi koncept industrijske simbioze kot metode, ki lahko poveča privlačnost določenega območja, kar bo tudi pilotni projekt na območju Mestne občine Kranj. Iskala se bo možnost povezave med gospodarskimi subjekti, kjer odpadek enega lahko postane surovina za drugega. Tovrstne rešitve zmanjšujejo potrebe po transportu, kar pomeni, da se izboljša zrak, je manj gneče na cestah, hkrati pa to pomeni tudi dodaten vir sredstev za oba sodelujoča partnerja pri projektu.

Vrednost celotnega projekta LUMAT je, kot izpostavlja Boštjan Cotič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, "približno 2,5 milijona evrov, a je treba pri tem upoštevati, da je po vsej Evropi 13 projektnih partnerjev in zato na slovenski del pač odpade sorazmerni delež".

Povezovanje in pomembnost regionalnega prostorskega načrtovanja sta z novo zakonodajo, ki je bila sprejeta in se letos tudi uveljavi, toliko bolj izpostavljena, saj zakonodaja predvideva tudi regionalne prostorske načrte. Cotič ob tem še poudarja, da "bodo rezultati projekta LUMAT zasnovani tako, da bodo uporabni kot strokovna podlaga za pripravo potrebnih razvojnih dokumentov, ki jih predvideva nova zakonodaja. V zakonodaji pa piše tudi, da je regionalni prostorski plan podlaga za regionalne razvojne programe, kar pomeni, da se bodo morale tudi druge regije odslej ukvarjati s tovrstnim načrtovanjem."

Septembra letos pa bo na Brdu pri Kranju v sodelovanju z direktoratom za prostor pri pristojnem ministrstvu za okolje in prostor organizirana tudi večja mednarodna konferenca na to tematiko, ki pa bo prav tako spadala v okvir projekta LUMAT.

Dejstvo je, da že obstoječa infrastruktura velikokrat potrebuje le osvežitev ali prilagoditev novem namenu in je ni treba zmeraj odstraniti, temveč se jo, kot ste zasledili, lahko znova oživi in umesti v okolje. Navsezadnje vsak dosedanji poseg v okolje nosi s seboj tudi zgodbo, ki lahko dobi nov začetek ali pa vsaj smiselno nadaljevanje.