26. maj 2018 ob 06:32 MMC RTV SLO Grem volit

Mladi vs. politiki: Bolonjska reforma

MMC-jev projekt Grem volit! poslance
Grem volit! poslance

Ali je bila bolonjska reforma napaka? Foto: MMC RTV SLO

Bolonjske reforme v odgovorih na naše vprašanje niso pohvalili ne mladi ne politiki, a čeprav je vsi ne označujejo za napako, pa imajo veliko pripomb glede njene neposrečene izvedbe, saj pravijo, da ni niti skrajšala časa študija niti omogočila večjega povezovanja izobraževanja z gospodarstvom.

23-letni Tilen je prepričan, da sistem študija študente "sili" v nadaljevanje na magistrski stopnji, saj menijo, da s prvo stopnjo ne bodo dobili dobre zaposlitve s primernim dohodkom. Skeptični so tudi politiki, ki govorijo predvsem o tem, da študentje dobijo premalo praktičnih izkušenj, kar njihovega znanja ne zbližuje s potrebami gospodarstva.

V MMC-jevem projektu Grem volit! smo z nekaterimi temami soočili mlade iz projekta Grem volit! poslance in kandidate za poslance iz strank, ki so se prijavile za sodelovanje.

.

Nastalo je 11 vsebinskih sklopov z odgovori na vprašanja z različnih področij, s katerimi smo skušali pokazati, kako razmišljajo tisti, ki bi v naslednjih štirih letih želeli odločati v parlamentu, in kako mladi, katerih prihodnost še ni določena. Pa tudi, kako blizu so razumevanju razmišljanja mladih. V videih smo sopostavili stališče mladega volivca s stališčem štirih ali petih predstavnikov strank. Kako natančni in neposredni so bili njihovi odgovori, ali so se temi izognili s "političnim besedičenjem", ali so izkoristili vprašanje za promocijo lastne stranke, ali pa so na vprašanje res odgovorili, si oglejte v videu ali pa odgovore preberite.

.

Videoposnetke bomo objavljali vsak dan do konca kampanje. Sodelovalo je 17 za sodelovanje prijavljenih strank, vsaka je zastopana v treh vsebinskih sklopih.

Ali je bila torej bolonjska reforma napaka?

Tilen, 23 let
Mogoče menim, da je bila do neke mere napaka, kajti po starem načinu študija so bili mogoče študentje zadovoljnejši z izbiro študija, pa tudi zdelo se jim je, da mogoče dejansko imajo neko znanje, potem ko končajo fakulteto, medtem ko si po današnjem sistemu praktično prisiljen v to, da greš študirat še eno stopnjo višje, zato da lahko imaš res neko normalno službo in neko normalno plačo. Takšno, kot si jo pričakoval, potem ko si se odločil, da boš nadaljeval svoje šolanje z vpisom na univerzo ali višjo šolo.


Jernej Vrtovec – NSi
Ne, ni bila napaka. Prav je, da smo jo sprejeli tudi v Sloveniji. Problem pa nastaja pri tem, kako določene stvari implementiramo, kako jih v Sloveniji zapišemo v zakonodajo in tudi kako jih izvajamo. Danes se zdi, vsaj kar se tiče praks, ki jih študentje pridobivajo v okviru fakultete, da je premalo tega povezovanja med fakulteto in prihodnjimi delodajalci. Mnogokrat se zdi, da so študenti preobremenjeni, da dobivajo premalo zlasti praktičnega znanja.

Andrej Čuš – Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Edina bolonjska stvar, ki je dobra, je omaka na špagetih, tako da sem zelo kritičen. Prišli smo do tega, ko imamo programe 4 + 1, 3 + 2, ko ni poenotenja, marsikdo dela po svoje ... V praksi to študija ni skrajšalo, ampak podaljšalo, tako da je to zelo problematično in slabo.

Jernej Pavlič – Stranka Alenke Bratušek
Če govorim zelo iskreno in po svojih izkušnjah, bi rekel, da je star sistem omogočal bistveno hitrejši zaključek študija in bistveno hitrejšo vključitev v delo. Sam sem magistriral po bolonjskem študiju in lahko rečem, da s prve na drugo stopnjo in v istem izobraževalnem sistemu, se pravi na ekonomski fakulteti na smeri podjetništvo, razlike s prve stopnje na drugo stopnjo skoraj niso zaznavne. Kajti študentje s končano prvo stopnjo s katere koli fakultete pridejo na tvojo fakulteto in potem je druga stopnja v bistvu ponovitev prve stopnje z nekakšno nadgradnjo. Tako da čisto osebno, iskreno povem, da je bil za moje pojme starejši sistem bistveno boljši in je omogočal bistveno hitrejše vključevanje mladih v delo in odhod od doma, v samostojno življenje.

Anže Jesenek – Piratska stranka Slovenije
Bolonjska reforma je vsekakor zanimiv način poskusa poistovetenja šolskega sistema z vsemi državami Evropske unije. Zdi se mi, da je to korak v pravilno smer, je pa seveda napačno zastavljena, kajti ideja, da bi skrajšali čas študija, se preprosto ni obrestovala. Študij je ostal relativno enak oziroma se ni skrajšal, kot naj bi se. Zdi pa se mi dobra pobuda, ker se s tem študentje lažje vključijo v mednarodne projekte, kot je Erasmus, in izpopolnjujejo svoje izobraževanje tudi drugje, ne samo v Sloveniji, in lahko ta znanja prinesejo potem tudi domov.

Jasmina Opec Vöröš – SLS
Od bolonjske reforme se je veliko pričakovalo, veliko se je govorilo o tem, da naj bi bil smisel bolonjske reforme prav v tem, da bi vnesel v sistem študija več prakse, večjo povezanost z gospodarstvom, vendar pa po vseh teh letih na žalost lahko ugotovimo, da ta cilj ni bil dosežen, da je tega povezovanja veliko premalo, tako da bi bilo treba na tem področju v prihodnosti narediti spremembe, da bi bilo med izobraževanjem več praktičnega dela, več praktičnih izkušenj.

Aleksandra K. Kovač

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 17

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Tomazzzinho 26. maj 2018 ob 07:28
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ko boste dojeli, da se največ znanja pridobi s prihodom najboljših svetovnih firm v slovenijo, boste videli, da je čisto vseeno kako se sistem izobraževanja imenuje ampak, da se prilagaja potrebam vrhunskih firm. V našem primeru izobraževanje ne temelji na ničemer, ko pa mladi pridejo v te skorumpirane gnijoče državne firme, je pa vsako znanje zaman.
    +7
    -7
  • unitrode 26. maj 2018 ob 08:06
    Prijavi neprimerno vsebino
    Bolonjska reforma je podobno kot usmerjeno izobraževanje naredila ogromno škodo: podaljšala je študij, znižala kvaliteto študija, omogočila nesmiselne prehode (s pomočjo kreditnih točk), predvsem pa ni odpravila nesorazmerja med razpisanimi programi (premalo mest na naravoslovju in tehniki). Gospodarstvo pa je reagiralo trezno: raje imajo diplomante, ki so končali po starem sistemu študija.
    +10
    -4
  • SamoRes 26. maj 2018 ob 08:27
    Prijavi neprimerno vsebino
    Še ena polomija janševe vlade
    +4
    -10
  • 7up 26. maj 2018 ob 08:27
    Prijavi neprimerno vsebino
    Tudi po starem sistemu je v povprečju trajalo 7 let, da so študenti zaključili UNI študij.

    Navadno so se potem še eno leto fiktivno upisali za status.

    Problem je nekj čisto drugje....
    +3
    -2
  • Tao3 26. maj 2018 ob 08:41
    Prijavi neprimerno vsebino
    Iz prakse vam povem, da bolonjski magistri ne sežejo do kolen prejšnjim diplomiranim inženirjem. Oprostite, kaj to vse dobimo mi na firmo z nazivom magister ... dejansko jih moraš čisto vse naučiti, od stopnje držanja žlice naprej ...
    +6
    -5
  • Wolfy 26. maj 2018 ob 10:19
    Prijavi neprimerno vsebino
    @Tao3
    Za to ni problem v bolonjski reformi. Problem je v tem, da vecina studentov med studijem nimajo stika z gospodarstvom in tem kako stvari zgledajo v realnosti. Izobrazevanje na fakulteti usmerja studente prevec akademsko.
    +6
    -1
  • Kemik 26. maj 2018 ob 11:25
    Prijavi neprimerno vsebino
    Sam pa imam z bolonjskim programom še kar dobre izkušnje, saj sem lahko na tak način končal študij na dveh različnih fakultetah in na dveh različnih smereh. Mogoče je včasih edino problem izbora študentov na 2. stopnji na določeni fakulteti, ker primerjati študijski uspeh ljudi z različnih fakultet preprosto ne gre najbolj. Definitivno se sicer ne splača iti na 2. stopnjo iste študijske smeri na isti fakulteti kot na 1. stopnji, ker se vse skupaj v tem primeru preveč ponavlja, zato je kombinacija kolikor toliko podobnih smeri (ali pa tudi različnih, s tem da se morajo takrat opraviti diferencialni izpiti pred 2. stopnjo) praktično še kako zaželena in bi tudi morala pomeniti s tem širše zaposlitvene možnosti. Pa tudi, iskreno povedano, 2. stopnja ni kaj dosti težja od 1. stopnje univerzitetnega študija, tako da bi se lahko v bistvu skoraj obe stopnji študija pri nas gledali kot 7. stopnja izobrazbe (če se že noče 2. stopnjo upoštevati kot 8. stopnjo izobrazbe, kot je bil stari magistrski program z raziskovalnim delom). Pa tudi dela, ki so predpisana za diplomo po starem študiju, bi že tudi dejansko lahko opravljali tisti z dokončano 1. stopnjo univerzitetnega študija (ne komaj tisti z 2. stopnjo oz. dokončanim magistrskim študijem), to je moje osebno mnenje. V vsakem primeru danes študent po dokončani izobrazbi, ko pride v neko novo službo, v njej še precej nadoknaditi in se ogromno specialnih stvari na novo naučiti, da lahko uspešno opravlja svoje delo.

    Se pa strinjam, da je napaka, da se vse bolj ukinja obvezne prakse (nekatere fakultete prakse dajejo kot izbirne predmete, nekatere niti kot to ne), saj bi moral biti študij res bolj ciljno naravnan in bi moral študent že med študijem biti v stiku z okoljem, ki se ga pričakuje po dokončani izobrazbi. Pa tudi delo za diplomsko ali magistrsko nalogo bi se zagotovo lahko štelo v delovno dobo, če poteka v laboratoriju na naravoslovni smeri, saj gre sploh pri magistrski nalogi v veliki meri že za raziskovalno delo, kjer se že lahko odkrije kaj novega.
    +2
    -2
  • 1a34 26. maj 2018 ob 11:52
    Prijavi neprimerno vsebino
    Sam formalizem je bistveno manj pomemben od vsebine.
    Ta je na nasih univerzah izjemno dobra.
    0
    -1
  • oleander 26. maj 2018 ob 16:41
    Prijavi neprimerno vsebino
    Kemik je zapisal .... "Definitivno se sicer ne splača iti na 2. stopnjo iste študijske smeri na isti fakulteti kot na 1. stopnji, ker se vse skupaj v tem primeru preveč ponavlja, zato je kombinacija kolikor toliko podobnih smeri (ali pa tudi različnih, s tem da se morajo takrat opraviti diferencialni izpiti pred 2. stopnjo) praktično še kako zaželena in bi tudi morala pomeniti s tem širše zaposlitvene možnosti. Pa tudi, iskreno povedano, 2. stopnja ni kaj dosti težja od 1. stopnje univerzitetnega študija, tako da bi se lahko v bistvu skoraj obe stopnji študija pri nas gledali kot 7. stopnja izobrazbe (če se že noče 2. stopnjo upoštevati kot 8. stopnjo izobrazbe, kot je bil stari magistrski program z raziskovalnim delom). Pa tudi dela, ki so predpisana za diplomo po starem študiju, bi že tudi dejansko lahko opravljali tisti z dokončano 1. stopnjo univerzitetnega študija (ne komaj tisti z 2. stopnjo oz. dokončanim magistrskim študijem), to je moje osebno mnenje...."

    Zgoraj povedano jemljem kot potrditev, da so vsebine iz prejšnjega 4+1 v bolonjskem sistemu zgolj drugače razparcelirane in ne nujno v korist študentom in družbi.
    Pa toliko buhuhuja je okoli prednosti novega sistema ...
    +2
    -1
  • Jagoda Lilit 27. maj 2018 ob 10:34
    Prijavi neprimerno vsebino
    Star šolski sistem je še kaj naučil... Bolonjski sistem je pa tako zanič, da bi bilo vseeno, če bi ga kar ukinili in bi imela podjetja kar svoje sisteme...
    +1
    0

Zadnji prispevki