Miami Vice je bila ena najpriljubljenejših policijskih serij vseh časov in ena najprepoznavnejših tv-oddaj 80. let (in na splošno). Imela je velikanski vpliv na modo in glasbeno kulturo tega desetletja, postavila pa je tudi smernice za nadaljnji razvoj žanra policijske drame. V glavnih vlogah policistov pod krinko sta se proslavila Don Johnson (Sonny Crockett) in Phillip Michael Thomas (Ricardo Tubbs). Leta 2006 pa je izvršni producent serije Michael Mann, pozneje tudi režiser mnogih filmskih uspešnic, posnel filmsko različico Miami Vicea s Colinom Farrellom (Crockett) in Jamiejem Foxxom (Tubbs) v glavnih vlogah.

Sonny Crockett - popkulturna ikona
Serija je bila tako vplivna, da je slog Miami Vicea še danes pogosto predmet popkulturnih razprav, še posebej, kadar je govora o 80. letih, ki, vsaj v modnem in glasbenem smislu, spet "vstajajo od mrtvih".

Več kot 20 let po začetku predvajanja je osrednji lik Sonny Crockett, ki ga je upodabljal Don Johnson, še vedno prava popkulturna ikona - med drugim sta se v eni epizod priljubljene humoristične nanizanke Prijatelji Ross in Chandler pojavita v oblekah pastelnih barv z zavihanimi rokavi, kot jih je nosil Crockett ...

Vizualno-glasbena hrana za MTV-občinstvo
Seriji, pod okriljem tv-mreže NBC so jo snemali od leta 1984 do 1989, še danes priznavajo izjemno uspešno vpletanje glasbe in vizualnih učinkov v zaplete, ki so se pogosto vrteli okrog prekupčevanja z mamili in prostitucije v "živahnem" miamijskem okrožju Dade. Serija se je navdihovala v kulturi in glasbi novega vala 80. let, bila naj bi prva oddaja, ki je bila od izuma barvne televizije videti resnično novo in drugače. Odlomki epizod so pogosto spominjali na kinematografijo videospotov, saj je bila serije namenjena "MTV-občinstvu", ki ga bolj kot zgodba, liki in zapleti zanimajo podobe, čustva in energija. Tudi zaradi posluha ustvarjalcev za utrip časa si je serija v prvi sezoni prislužila tudi neverjetnih 15 nominacij za emmyje.

Inovativno uporabo glasbe v seriji so zaznamovale predvsem neštete pop- in rockuspešnice 80. let in prepoznavne avtorske skladbe Jana Hammerja z značilnim "sintetizatorskim" zvokom. Medtem ko so za druge tv-oddaje uporabljali glasbo, napisano posebej za televizijo, so ustvarjalci Miami Vicea porabili na tisoče dolarjev za pridobitev pravic za izvirne pesmi.

Predvajanje pesmi v seriji je namreč pomenilo poskok prodaje in prepoznavnosti, zato so se izvajalci, kot so Meat Loaf, Phil Collins, Bryan Adams, Tina Turner, Peter Gabriel, ZZ Top, Dire Straits, Depeche Mode, Iron Maiden, Foreigner, Billy Idol in drugi, kar "pulili", da bi njihove pesmi uvrstili v oddaje, mnogi pa so se, poleg vzhajajočih in že uveljavljenih filmskih zvezd, komikov, športnikov in drugih zvezdnikov, pojavili tudi v posameznih epizodah serije.

Drugič v zgodovini za Petrom Gunnom se je zgodilo, da je prišla tematska glasba neke serije (izpod prstov Jana Hammerja) na prvo mesto lestvic. Bila je tako priljubljena, da je leta 1986 dobila tudi dva grammyja. Uspešnica, predvsem v Evropi, je postala tudi njena naslednica Crockett's Theme. V času trajanja serije so izdali tri uradne albume z izvirno glasbo iz epizod in vsi so dosegli velik prodajni uspeh.

Pastelne oprave, espadrile in wayfarerke
Številne oprave iz Miami Vicea, na primer kombinacija bombažne majice s pastelnim Armanijevim suknjičem, espadrile brez nogavic, zavihani rokavi jopiča in Ray Banov model sončnih očal wayfarer, so danes sinonim za oblačilno kulturo 80. let. V posamezni epizodi sta se Johnson in Thomas v povprečju preoblekla pet- do osemkrat, njune oprave so vključevale rožnato, modro, zeleno, marelično in druge živahne odtenke, ki so jih odobrili producenti z Michaelom Mannom na čelu, za njuno podobo pa so skrbeli oblikovalci, kot so Victorio Ricci, Gianni Versace in Hugo Boss.

A. K.