Nathan Glass, 60-letni upokojeni zavarovalniški agent, se po ločitvi od žene in okrevanju od raka na pljučih po dolgih letih vrne v Brooklyn. Slišal je namreč, da je to "dober kraj za umiranje". Odloči se, da bo teh nekaj let življenja, ki so mu še preostala, pisal knjigo o človeških norostih, v kateri bo na kratek in jedrnat način zapisal vse pripetljaje, odločitve in napake svojega življenja.

A vsakdanja brooklynska magija se prične in Nathanova knjiga dobiva nove razsežnosti in številne junake. Namesto Smrti v Brooklynu Nathan napiše Brooklynske norosti. Zgodba se sklene 11. septembra 2001 zjutraj, ko se svet vsaj za nekaj trenutkov zdi lep, so založniki zapisali na zadnji platnici knjige.

Brooklynske norosti vsebujejo klasične "austerijanske" elemente: osrednji lik je osamljen moški - poleg nekdanje žene se je odtujil tudi od hčere - za katerim je nesrečen življenjski preobrat, ki se je znašel v zgodbi, v kateri se stvari odvijajo nenadoma in naključno.

V Brooklynu Nathan po naključju po dolgih letih sreča svojega nečaka Toma, mladeniča, ki je po spletu nesrečnih okoliščin obupal nad življenjem, čeprav se mu je obetala bleščeča akademska kariera literarnega kritika. Namesto doktorata je Tom opravljal več nepomembnih služb, na koncu pa pristal v brooklynski knjigarni gejevskega ekscentrika Harryja, možaka z dvomljivo preteklostjo. Nathan in Tom se zbližata in se tudi po Harryjevi "zaslugi" vpleteta v niz zanimivih dogodivščin in zgodb. Nato pa v njuno življenje vstopi še Lucy, devetletna hči Tomove izgubljene sestre Rory, in postane nekakšen most med sedanjostjo in prihodnostjo, hkrati pa rešilna bilka za oba moška, ki sta skoraj obupala nad življenjem ...

Paul Benjamin Auster (1947) - pri nas imamo prevedene njegove romane Leviatan, Knjiga iluzij in Orakeljska noč, izšla pa je tudi stripovska priredba njegovega Steklenega mesta - je eden najvplivnejših in najtenkočutnejših sodobnih ameriških avtorjev, ki v svojih delih v prepoznavnem "austerijanskem" slogu meša absurdizem in kriminalno fikcijo. Zaslovel je s serijo treh ohlapno povezanih detektivskih zgodb, ki so izšle pod naslovom Newyorška trilogija. Tu nikakor ne gre za konvencionalne detektivske zgodbe, ampak si je to obliko Auster izbral za razmišljanje o eksistencialnih temah in vprašanjih identitete, prostora, jezika in literature, s čimer pisatelj oblikuje svojo lastno in prepoznavno postmoderno obliko.

Alenka Klun
alenka.klun@rtvslo.si