Pomembno je bili bogat in - pomemben? Foto:
Pomembno je bili bogat in - pomemben? Foto:

Pisatelj popelje bralca v prvoosebni pripovedi skozi zgodbo revnega češkega fanta, ki je že v mladih letih spoznal, kakšno moč ima denar, in se odločil, da si bo nekoč nabral takšno bogastvo, da ljudje nanj ne bodo več gledali zviška in zanje ne bo več navaden "pikolo", ampak ga bodo občudovali in spoštovali, kakor se za milijonarja tudi spodobi.

Svojo pripoved začne pikolo opisovati, ko je bil natakar v hotelu Praga in je že takoj pokazal nekaj trgovske žilice in si s prodajo vročih hrenovk na železniški postaji, kjer si je z spretnim izkoriščanjem kratkih postankov vlaka, zaradi katerih mu ni "uspelo" vedno vrniti preostanka denarja potnikom, ki so si zaželeli hrenovk, kmalu nabral zajeten kupček denarja. Tega je nato porabil za obisk v bordelu, kjer še zdaleč ni skoparil in spoznal, v kako drugačni luči lahko človek zaživi, če ima dovolj denarja.

Fant, ki mu narava pri odmerjanju višine očitno ni bila najbolj naklonjena, je vedno hrepenel po tem, da bi ga ljudje opazili, in si je tako zadal, da bo tudi sam nekoč postal pomemben. Pisatelj nas tako preko tekočega pisanja, v okviru katerega se povedi pnejo čez celo stran, ne da bi jih vmes prekinila kakšna pika, popelje po fantovih pripetljajih, ki jih je doživel med streženjem po različnih praških hotelih. Pripoved, ki je zasnovana bolj kot nekakšno naštevanje, pa ponuja sijajen občutek spremljanja prepletajočih se in ne vedno zaporedno potekajočih misli glavnega lika. Temu bi težko nadeli besedo junak, saj v njegovem značaju ni nič kaj junaškega, celo nasprotno, na svoji poti iskanja bogastva in ugleda se zdi nekako brezbrižen, čeprav njegova čutnost kljub temu tu in tam vendarle priplava na dan.

Bolečino začuti, ko ga je v sijajnem hotelu Pariz šef strežbe, ki ga je fant na vso moč spoštoval, saj se je na svoj poklic resnično spoznal, ne nazadnje je nekoč stregel samemu angleškemu kralju, osumil, da je ukradel zlato žličko. Pride pa tudi čas, ko se mali pikolo zaljubi, vendar pa mu dokončno nenaklonjenost šefa strežbe in tudi vseh drugih prinese izbor svoje izvoljenke - Nemke, kar je seveda na predvečer druge svetovne vojne povsem nedopustno. Svetlolas fant, ki se ne zmeni za neodobravanje starih prijateljev in celo sam postaja vse bolj naklonjen nemškemu zavojevalcu, se z Lizo tudi poroči. Vendar pa kljub brezbrižnemu opisovanju dogajanja vendarle začutimo neko obžalovanje, kako je v času, ko so Čehe na sodišču pošiljali v zapor in jih obsojali na smrtno obsodbo, sam v sodniških prostorih sklepal zakonsko zvezo z Nemko ter popival in prepeval z okupatorjem.

Tako je prišel konec vojne, pred katerim je naš "junak" skušal še pravočasno prestopiti na pravo stran, saj je kot odlično ocenjevalec razpoloženja in občutja ljudi – navsezadnje je sam stregel abesinskemu kralju -, z obrazov nemških vojakov zaznal, na katero stran se bo obrnila vojna. In ko mu je po vojni končno uspelo pridobiti neverjetno bogastvo in si kupiti ter urediti hotel, v katerega so prihajali slavni ljudje, med katerimi je tudi pisatelj Steinbeck, je nastopilo obdobje socializma. Oblasti so določile, da bodo bogataši tisti, ki bodo plačali za zaradi suše nastalo krizo. Vendar pa to pikola oziroma zdaj že pravega gospoda, ni prav nič razburilo, ampak je bil celo vesel, ker se bo končno njegovo ime pokazalo na seznamu milijonarjev.

Po vrnitvi iz zapora milijonarjev se je vrnil k povsem uničenem in porušenem hotelu. Vendar ga to ni zlomilo, ampak je zadovoljen odšel služiti kazen v gozdno brigado. Ves trud, da bi bil višji, da bi bil bogataš in spoštovanja vreden človek, skratka, da bi postal nekdo drug, ga je utrudil. Zagotovo mu je misli oteževala tudi vest, da je obogatel na račun pregnanih in pomorjenih Židov. Svojo usodo si je tako sam škodoželjno privoščil in bil zadovoljen, da je končal tako, kot je. Odločil se je, da bo odslej hodil le po poti, ki je izključno njegova pot.

M. K.