Drugo

Poudarki

  • Dular: Za jezik ne more skrbeti le šola
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,3 od 20 glasov Ocenite to novico!
Reformacija
Obdobje reformacije je postavilo temelj knjižnojezikovnega izročila. Primož Trubar in drugi reformacijski pisci so v slovenščini izdali okoli 50 knjig, med drugim leta 1584 prevod celotne Biblije. Foto: MMC RTV SLO
       Slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti sodi v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu,       
 Statistični urad Slovenje
       Ob mednarodnem dnevu maternega jezika je generalna direktorica Unesca Irina Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje.       
 Unesco

Dodaj v

Bo slovenščina nekoč le orodje preprostega sporazumevanja?

Mednarodni dan maternega jezika
21. februar 2010 ob 09:22
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Je strah, da bo slovenščina v globaliziranem svetu izumrla, upravičen? Jezikoslovec Janez Dular pravi, da ni, vendar pa se lahko obseg njene rabe občutno skrči, zlasti v znanosti in šolstvu.

Tudi po statistiki sodeč slovenščina ni ogrožen jezik. Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi.


Dular: Skrb za jezik je usklajena naloga vlade
"Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t. j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša," je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila, danes pa se nam znova vsiljuje: slovenščina le za "preprosto kmečko ljudstvo".

Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, "temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobizmu". Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je slovenščina revna, in primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar, kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika.

Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, "vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju". Ob tem je navedel primer, "ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij". Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter "ubogega" sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular.

Slovenščina ni ogrožen jezik, pravi statistika
Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi. "Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu," piše na spletnih straneh statističnega urada.

Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi, še navajajo na statističnem uradu.

B. R.
Prijavi napako
Komentarji
Bor84
# 21.02.2010 ob 11:17
Samo je treba pazit, da uporabljamo dvojino in cim manj anglizmov, pa bo :P
pulp_fiction
# 21.02.2010 ob 12:54
@jack burton. se moram v določeni meri strinjati. nekako se kar razume, da bomo vsi v sloveniji obvladali enega od jezikov nekdanje SFRJ. poglejte - ko gostuje v sloveniji nek glasbenik iz nekdanje republike SFRJ in ga povabijo na televizijo, govori v svojem jeziku, kar spoštujem. ne razumem pa naših glasbenikov, ki gostujejo recimo na zagrebški TV (npr. Zoran Predin), pa se kar nekaj trudijo govoriti v tujem jeziku. mislite, da nas gostitelji zato bolj spoštujejo? kje pa.
gushtr
# 21.02.2010 ob 14:42
Lahko pa začnemo z dosledno uporabo dvojine in predvsem rodilnika v javnih občilih. Velja tudi za MMC:)
Kemik
# 21.02.2010 ob 14:12
Jaz osebno povsod, kjer se da, govorim slovensko in berem v slovenščini, ob tem pa se izogibam marsikaterim nepotrebnim tujkam iz preostalih jezikov (politiki po mojem mnenju uporabljajo preveč nepotrebnih tujk, pa tudi marsikateri ostali) oz. v karseda največjem številu primerov govorim domače izraze ter se ravnam po slovnici, večkrat pogledam v SSKJ in/ali Pravopis. Mislim, da bi se moralo več narediti za to, da bi se tudi na elitnih področjih govorilo v bolj domačih slovenskih izrazih in da je skrb vsakega govorca slovenskega jezika ter tudi novinarja, da je poučen v slovnici in da svoj jezik tudi neguje takšnega, kot je že vrsto let. V zadnjih letih opažam vse preveč izrazov iz angleščine, ki želijo prodreti v slovenski jezik, kakšni Francozi, ki so ponosni na svoj jezik, ne bi nikoli dali izraza tipa kompjuter v svoj slovar knjižnega jezika, temveč imajo lepo za to l' ordinateur kot eden in edini izraz. Ponos jezika pomeni tudi ponos kulture in ponos naroda. Naj živi slovenski jezik.
provokatorr
# 21.02.2010 ob 17:03
@ pulp fiction
vendar je voditeljica včeraj sama rekla, da prevaja samo zato, ker tako veleva zakon, ne zato, ker se tako spodobi.....

sicer pa mislim, da v ljudje v sloveniji, tudi mladina,ne uporablja toliko anglicizmov, kot jih recimo na nemškem govornem področju.
kiklop21
# 21.02.2010 ob 12:50
slovenščina je najlepši jezik na svetu
lahko rečeš midva se ljubiva kar v angleščini zveni we love eachother
Triglavski zmaj
# 21.02.2010 ob 10:20
Glede na število člankov v slovenskem jeziku na Wikipediji, se slovenščina uvrša med top 40 jezikov na svetu! Sicer smo bili tam že boljši, a nas ostali prehitevajo.

Google Translate tudi prevaja iz angleščine v slovenščino ter obratno. Dodali so nas med prvimi 35.
Tanja8
# 22.02.2010 ob 00:02
@Ursus1984
Meni se neuporaba šumnikov zdi zelo sporna - kolikor se spoznam na računalnike, se da na vsakem izbrati slovenščino kot jezik. Pač ni vseeno, če napišeš pes ali peš, masa ali maša, polzi ali polži, ...

Sicer pa - portal nacionalne televizije bi lahko veliko naredil za slovenski jezik s tem, da bi popravljal napake v tekstih, na katere so opozorjeni (ne govorim o tem tekstu, ampak o nekaterih drugih). Nihče ni nezmotljiv - ampak včasih zgleda, da avtorji sploh ne berejo pripomb, ki so jim poslane z opcijo "prijavi napako". Le redko se zgodi, da je v doglednem času napaka popravljena, samo enkrat se je pa zgodilo, da sem dočakala tudi zahvalo. (saj ne rabim zahvale ... samo popravite že enkrat tisti "ponesreči" v "po nesreči" - in to celo v naslovu)
hubert69
# 21.02.2010 ob 21:43
Naj jih raje skrbi za kulturo in podjetništvo kot za šolstvo in znanost. Takoimenovani slovenski estradniki kar tekmujejo v tem kdo se bo bolj sramoval materinščine in se bolj afnal po angleško, da o podjetnikih niti ne govorimo. Me res zanima, če v teh dveh področjih obstaja kaj primerljivega temu ali temu.
stewie
# 21.02.2010 ob 14:32
jack burton
21. februar 2010 ob 12:47
Seveda, da je slovenščina ogrožena! Kdo pravi da ne??? V Sloveniji se danes govori 50% slovensko in 50% srbsko-hrvaško


Seveda, zaradi nam sorodnih slovanskih jezikov smo ogroženi, zaradi raznoraznih anglizmov, torej sposojenk iz jezika, povsem drugačnega od našega, pa nismo, to te pa nič ne skrbi, kaj? Če kaj prihaja iz zahoda, temu se moramo Slovenčki klanjati, vse kar je južno od Kolpe, pa zaničevati, to nam Slovencem pritiče.
Da pa mladina poleg vse večje uporabe izrazov, kot so: okej, skenslati, doga vokati (špancirati psa), bejbe, iti na drink, furati safr,....tudi ne govori več neke normalne, slovnično pravilne slovenščine, tudi to nas nima kaj skrbeti. Tudi, če vas sredi LJ kdo ogovori: "Kva j' zdej?" je dosti bolj sprejemljivo, kot pa: "Izvinite, htjeo bi da.....".
DREADLORD
# 21.02.2010 ob 11:41
mene pa ni strah. globaliziran svet je res nekaj drugega kot zgodovina, ampak če pomislimo, da slovenščina ni izumrla, ko smo bili okupirani pod nemško, francosko, italijansko in še ostalo vladavino, je zame strah odvečen. bo pa potrebno paziti pri mladih. jaz recimo svojih otrok, ne bom vpisal na tečaje tujih jezikov, dokler ne bodo lepo govorili slovensko. najprej temelji, potem ostalo.
stewie
# 21.02.2010 ob 15:07
Pri meni že ne. Jaz vedno nekomu, ki me hudo razp*zdi, j*bem MATER, ne pa mati.
Optimus
# 21.02.2010 ob 13:50
so what??!
pulp_fiction
# 21.02.2010 ob 12:49
jaz tudi mislim, da ne bo tako hitro izumrl. se je pa treba vprašati, kakšno vlogo bo igral in koliko spoštovanja bomo imeli do slovenščine. opažam, da je tega vse manj. bom navedel primer. ko pride v slovenijo na obisk nek tuj državnik in je organizirana novinarska konferenca, pa se kar določi, da novinarji tako ali tako razumejo angleško in da ne bo prevajalca. nihče od novinarjev ne protestira. ne gre zato, da ne bi razumeli, gre za odnos do jezika.
yure
# 02.03.2010 ob 13:25
Prevajanje ni tako zelo drago v primerjavi z drugimi zadevami na katere država zapravlja denar. Lepo je poznati tuje jezike, a je še lepše bolje spoznavati svojega.
DREADLORD
# 24.02.2010 ob 09:45
ursus1984

temelj pomeni lepo izražanje v slovenskem jeziku kot si rekel. že zdaj jih vedno popravljam v uporabi dvojine. sodelavci so me poslali že v maloro ker tudi njih vedno popravljam. :-) za tuje jezike ni še čas v vrtcu. za tuje jezike je čas v osnovni šoli in jih bom raje takrat od 2-3 razreda dalje dal na učenje v tečaje. ko sem gledal kaj jih učijo na tečajih v vrtcih, je enako kot če jim dam Kljunkovo mesto za igrat. Sicer je malo draga zadeva, ampak se meni zdi enako koristna kot tečaj v vrtcu, pa še malo logike in ostalih miselnih spretnosti znajo pridobit.
staness
# 22.02.2010 ob 21:11
V Ljubljani tudi Slovenci uporabljajo vedno več balkanskih besed, stavčnih zvez, pregovorov in načina razmišljanja.
nesramnež
# 22.02.2010 ob 15:18
@Triglavski zmaj: beseda top je res v SSKJ, vendar je opremljena z opazko, da je to publicizem (publ.). Raba publicizmov je v knjižnem jeziku nezaželjena.
Triglavski zmaj
# 21.02.2010 ob 22:46
@nesramnež: beseda top je v SSKJ:

tòp neskl. pril. (ȍ) publ., navadno v zvezi top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb: uvrstiti se na top lestvico; zasesti prvo mesto na top lestvici ♪
nesramnež
# 21.02.2010 ob 20:12
Hja, kaj naj si mislim?
"... zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. ... "

Triglavski zmaj: " ... med top 40 jezikov na svetu ..."
DREADLORD: "... jaz recimo svojih otrok, ne bom vpisal na tečaje tujih jezikov, dokler ne bodo lepo govorili slovensko ..."
jack burton: "...Seveda, da je slovenščina ogrožena!..."
pulp_fiction: : "... pa se kar določi, da novinarji tako ali tako razumejo angleško in da ne bo prevajalca... "
stewie: "... zaradi raznoraznih anglizmov, torej sposojenk iz jezika, povsem drugačnega od našega, pa nismo, to te pa nič ne skrbi, kaj? ... "
Ursus1984
# 21.02.2010 ob 19:39
...Enostavno: to, da jaz iz pragmaticnih razlogov ne uporabljam sicnikov in sumnikov ne spremeni same strukture besed in se mi zato zdi manj sporno kot napake pri zapisu (tipa "nebo" oz "ne bo"), umetne okrajsave ali sposojenke iz tujih jezikov (z druge strani tudi krcevito iskanje slovenskih ustreznic za mednarodno sprejete strokovne termine) ali dejstvo, da je celo na nacionalni televiziji - ki bi kot ena od glavnih kulturnih institucij morala varovat knjizni slovenski jezik - postala ljubljanscina "lingua franca".
wajdowc
# 21.02.2010 ob 18:54
@Ursus1984
Kako je pa s šumniki?
Ursus1984
# 21.02.2010 ob 17:52
@ wajdowc: v principu nic, ker je se vedno isti jezik, prav tako je res, da se vsak najprej nauci narecje. Dejstvo pa je vseeno, da se nekateri govorci prevec zasidrajo v pokrajinsko ali drugace pogojeni razlicici jezika - do te mere, da jim ni vec mar za knjizni jezik in slovnico le-tega.
R3d0X
# 21.02.2010 ob 17:49
Pahor pa Turk, kot najvišja predstanika države, bi potem lahko nam bila za zgled!! Ne pa, da Turk v nagovoru šolarjem uporablja tujke, zato da bi izpadel "kul". Tudi Pahorja vedno pogosteje uporablja tujke na novinarskih konferencah. S tem ne mislim na strokovne besede, ampak na cele stavke v angleščini, ki bi jih enako lahko povedal v slovenščini. Ampak ne, on se mora prikupiti na vse načine.
wajdowc
# 21.02.2010 ob 17:00
@Ursus1984
Kaj je pa z narečjem narobe?
pulp_fiction
# 21.02.2010 ob 15:40
še en primer. tale srbski suviver. ste slišali slovenska tekmovalca - tejo ali klemna, da sta kdaj spregovorila slovensko? ne mislim, da bi morala, ker gre za TUJO oddajo, toda lahko bi kdaj. in slovenska kmetija slavnih? vsaj dva tekmovalca sta od časa do časa govorila v tujem jeziku na slovenski televiziji. zato vsa čast bernardi žarn (na včerajšnji EMI), ko je prevajala, kar so govorili tisti v bosanskem bendu. pa ne gre za zakon, gre za spoštovanje slovenskega jezika....
Tanja8
# 21.02.2010 ob 15:14
Hehe, ja pri tej kletvici je to že ustaljena besedna zveza. Žalostno pa večkrat opazim novinarske prispevke, da je kdo * "zlorabljal svojo hči" * ali celo * "hčero" *. Pravilno je seveda HČER.

Sicer pa je za ohranitev našega jezika zelo pomembno prevajanje strokovne literature in zahtevnejšega leposlovja. Bojim se, da postaja mišljenje pri nas takšno: "Neizobraženi ne znajo angleško, torej prevajajmo "krimiče" in "ljubiče", tisti, ki hočejo brati Nobelovce pa itak znajo angleško".
Tanja8
# 21.02.2010 ob 15:02
Sicer pa nameravam enkrat napisati nekaj tudi na temo rodilnika pri zanikanju, sklanjanja hčere in matere ter uporabe svojilnega oziroma povratnosvojilnega zaimka.
Na teh področjih so napake najpogostejše.
Tanja8
# 21.02.2010 ob 15:00
Blog na to temo
Ursus1984
# 21.02.2010 ob 13:41
Dreadlord, predlagam ti, da kombiniras oboje: podpiraj ucenje tujih jezikov od rane mladosti naprej (ze od vrtca dalje), istocasno pa uci otroke knjizni (!) materni jezik. Ne zanemarit tujih jezikov na racun nekega kulturnega egoizma. In vztrajaj na tem, da se bodo otroci lepo izrazali v svojem jeziku, ceprav jih bo ozja okolica silila k slengu, narecju ipd. Poznati vec jezikov do potankosti pomeni biti domac v vec kulturah, kar je velika prednost.
ism
# 21.02.2010 ob 12:42
Včasih je bilo veliko ljudi, ki so se borili za uporabo slovenščine. Danes pa je nekatere sram in celo bahajo se, kako obvladajo tuji jezik, čeprav bi lahko govorili v slovenščini (tudi predsednik države in vlade). Na sestankih v podjetjih se vse več uporablja angleščina, ... In ko se enkrat to začne, je težko ustaviti.
jack burton
# 21.02.2010 ob 12:47
Seveda, da je slovenščina ogrožena! Kdo pravi da ne??? V Sloveniji se danes govori 50% slovensko in 50% srbsko-hrvaško......
Kazalo