



Vaša ocena: 



Ocena 4,3 od 20 glasov
Ocenite to novico!
| Slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti sodi v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu, | ||
| Statistični urad Slovenje | ||
| Ob mednarodnem dnevu maternega jezika je generalna direktorica Unesca Irina Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje. | ||
| Unesco | ||
Je strah, da bo slovenščina v globaliziranem svetu izumrla, upravičen? Jezikoslovec Janez Dular pravi, da ni, vendar pa se lahko obseg njene rabe občutno skrči, zlasti v znanosti in šolstvu.
Tudi po statistiki sodeč slovenščina ni ogrožen jezik. Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države. Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi.
Dular: Skrb za jezik je usklajena naloga vlade
"Da bi se slovenščina kar izgubila, se ni bati, lahko pa se zgodi, kot se že dogaja, da se občutno skrči obseg njene rabe, zlasti v znanosti in visokem šolstvu, t. j. na področjih, ki so za prihodnji družbeni razvoj in za sporazumevanje družbene elite najpomembnejša," je pojasnil. V tem vidi žalostno perspektivo, ki jo je nekdanja slovenska elita pred 200 leti že zavrnila, danes pa se nam znova vsiljuje: slovenščina le za "preprosto kmečko ljudstvo".
Meja med spoštovanjem jezika in svobodo njegovega spreminjanja v dobro jezika ter med nemarnim oziroma ignorantskim odnosom je po besedah Dularja tam, kjer razlog za spreminjanje ni v iskanju novih, izvirnih izraznih možnosti za bistveno nove sporazumevalne potrebe, "temveč v lenobi in nevednosti ali v manjvrednostnih občutkih in snobizmu". Ob tem je navedel primer osebe, ki slovenščino slabo obvlada, a trdi, da je slovenščina revna, in primer nekoga, ki raje pogleda v angleški slovar, kakor v Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Za slovenščino po Dularjevem mnenju skrbi predvsem šola, "vendar se je treba zavedati, da sta šolski pouk in vzgoja neučinkovita, če nimata zadostne opore v celotnem družbenem okolju". Ob tem je navedel primer, "ko v šoli govorimo o ljubezni do materinščine, na ulici pa učenci vidijo prevlado angleških napisov in tuja imena slovenskih podjetij". Skrb za jezik bi morala biti usklajena naloga celotne vlade in ne le ministrstva za šolstvo ter "ubogega" sektorja za slovenski jezik v okviru ministrstva za kulturo, je prepričan Dular.
Slovenščina ni ogrožen jezik, pravi statistika
Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev - slovenščina je med njimi. "Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu," piše na spletnih straneh statističnega urada.
Slovenščina sodeč po statistiki ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi, še navajajo na statističnem uradu.
temelj pomeni lepo izražanje v slovenskem jeziku kot si rekel. že zdaj jih vedno popravljam v uporabi dvojine. sodelavci so me poslali že v maloro ker tudi njih vedno popravljam. :-) za tuje jezike ni še čas v vrtcu. za tuje jezike je čas v osnovni šoli in jih bom raje takrat od 2-3 razreda dalje dal na učenje v tečaje. ko sem gledal kaj jih učijo na tečajih v vrtcih, je enako kot če jim dam Kljunkovo mesto za igrat. Sicer je malo draga zadeva, ampak se meni zdi enako koristna kot tečaj v vrtcu, pa še malo logike in ostalih miselnih spretnosti znajo pridobit.
Meni se neuporaba šumnikov zdi zelo sporna - kolikor se spoznam na računalnike, se da na vsakem izbrati slovenščino kot jezik. Pač ni vseeno, če napišeš pes ali peš, masa ali maša, polzi ali polži, ...
Sicer pa - portal nacionalne televizije bi lahko veliko naredil za slovenski jezik s tem, da bi popravljal napake v tekstih, na katere so opozorjeni (ne govorim o tem tekstu, ampak o nekaterih drugih). Nihče ni nezmotljiv - ampak včasih zgleda, da avtorji sploh ne berejo pripomb, ki so jim poslane z opcijo "prijavi napako". Le redko se zgodi, da je v doglednem času napaka popravljena, samo enkrat se je pa zgodilo, da sem dočakala tudi zahvalo. (saj ne rabim zahvale ... samo popravite že enkrat tisti "ponesreči" v "po nesreči" - in to celo v naslovu)
tòp neskl. pril. (ȍ) publ., navadno v zvezi top lestvica razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb: uvrstiti se na top lestvico; zasesti prvo mesto na top lestvici ♪
"... zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. ... "
Triglavski zmaj: " ... med top 40 jezikov na svetu ..."
DREADLORD: "... jaz recimo svojih otrok, ne bom vpisal na tečaje tujih jezikov, dokler ne bodo lepo govorili slovensko ..."
jack burton: "...Seveda, da je slovenščina ogrožena!..."
pulp_fiction: : "... pa se kar določi, da novinarji tako ali tako razumejo angleško in da ne bo prevajalca... "
stewie: "... zaradi raznoraznih anglizmov, torej sposojenk iz jezika, povsem drugačnega od našega, pa nismo, to te pa nič ne skrbi, kaj? ... "
Kako je pa s šumniki?
vendar je voditeljica včeraj sama rekla, da prevaja samo zato, ker tako veleva zakon, ne zato, ker se tako spodobi.....
sicer pa mislim, da v ljudje v sloveniji, tudi mladina,ne uporablja toliko anglicizmov, kot jih recimo na nemškem govornem področju.
Kaj je pa z narečjem narobe?
Sicer pa je za ohranitev našega jezika zelo pomembno prevajanje strokovne literature in zahtevnejšega leposlovja. Bojim se, da postaja mišljenje pri nas takšno: "Neizobraženi ne znajo angleško, torej prevajajmo "krimiče" in "ljubiče", tisti, ki hočejo brati Nobelovce pa itak znajo angleško".
Na teh področjih so napake najpogostejše.
21. februar 2010 ob 12:47
Seveda, da je slovenščina ogrožena! Kdo pravi da ne??? V Sloveniji se danes govori 50% slovensko in 50% srbsko-hrvaško
Seveda, zaradi nam sorodnih slovanskih jezikov smo ogroženi, zaradi raznoraznih anglizmov, torej sposojenk iz jezika, povsem drugačnega od našega, pa nismo, to te pa nič ne skrbi, kaj? Če kaj prihaja iz zahoda, temu se moramo Slovenčki klanjati, vse kar je južno od Kolpe, pa zaničevati, to nam Slovencem pritiče.
Da pa mladina poleg vse večje uporabe izrazov, kot so: okej, skenslati, doga vokati (špancirati psa), bejbe, iti na drink, furati safr,....tudi ne govori več neke normalne, slovnično pravilne slovenščine, tudi to nas nima kaj skrbeti. Tudi, če vas sredi LJ kdo ogovori: "Kva j' zdej?" je dosti bolj sprejemljivo, kot pa: "Izvinite, htjeo bi da.....".
lahko rečeš midva se ljubiva kar v angleščini zveni we love eachother
Google Translate tudi prevaja iz angleščine v slovenščino ter obratno. Dodali so nas med prvimi 35.