Drugo

Poudarki

  • 24. 6.: Na trgu proslava ob 20-letnici osamosvojitve
  • 3. 7.: Odprtje festivala Ljubljana s koncertom več kot 1.110 izvajalcev
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,6 od 47 glasov Ocenite to novico!
Kongresni trg
Kongresni trg je bil skozi celotno zgodovino prostor za politična zborovanja, razne proslave in kulturne dogodke. Na fotografiji je proslava osvoboditve Beograda 20. oktobra leta 1945, ki jo je posnel Rudi Vavpotič. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Kongresni trg
Prenovljena podoba Kongresnega trga ohranja zasnovo, ki si jo je konec tridesetih let 20. stoletja zamislil arhitekt Jože Plečnik, ki je sicer z nizom svetilk poudaril os linije enega najlepših ljubljanskih cerkvenih baročnih pročelij. Foto: MMC RTV SLO
Kongresni trg
S prenovo je s Kongresnega trga umaknjen tudi promet. Pod trgom in Parkom Zvezda se razteza pet nadstropij garažnih prostorov. Foto: MMC RTV SLO
Kongresni trg
V času italijanske okupacije so zaradi pomanjkanja živil parkovne površine po naročilu italijanskih oblasti park Zvezdo preorali in na njem pridelovali zelenjavo. Ta fotografija pa je nastala 2. junija leta 1943, ko so v parku začeli graditi protiletalska zaklonišča. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Kongresni trg
Drevesa, ki nudijo senco sprehajalcem po Parku Zvezda, so stare 70 let. Platane si je v parku zamislil Jože Plečnik, ki pa mu je prebivalstvo Ljubljane tedaj ostro nasprotovalo, saj niso želeli zamenjati takrat 120 let starih kostanjev. Foto: MMC RTV SLO
Kongresni trg
Priprave na kongres Slovenske protifašistične zveze žensk, 10. junij 1945. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Kongresni trg
Restavrirali so tudi znamenje Sv. trojice, ki je verjetno delo mladega Robbe. Pred pročelje uršulink je znamenje postavil prav Jože Plečnik. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Kongresni trg skozi leta

Dodaj v

Foto: Zgodbe, ki so se dogajale na Kongresnem trgu

Prenovljen Kongresni trg se odpira ob 20-letnici osamosvojitve
23. junij 2011 ob 13:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skoraj dvesto let mineva od političnega dogodka, po katerem je dobil ime Kongresni trg v Ljubljani. V vseh teh letih je trg zamenjal nekaj imen, na njem pa se je zgodila vrsta ključnih dogodkov v zgodovini države.

Ponovno prenovljeni Kongresni trg, pod katerim se po končani prenovi pod zemljo razteza pet garažnih nadstropij, je priložnost, da se ozremo po vseh teh dogodkih, ki so nanje privabili Ljubljančanke in Ljubljančane, pa tudi po različnih podobah, ki jih je zamenjal v desetletjih.


Najprej se ustavimo pri samem imenu. Trg so poimenovali po pomembnem dogodku, ki je leta 1821 v Ljubljano pripeljal avstrijskega cesarja, ruskega carja, neapeljskega kralja in mnoge druge evropske politične veljake. Ti so se zbrali na kongresu Svete zveze, ob tej priložnosti pa so uredili prostor nekdanjega kapucinskega samostana, zasuli jarke in podrli razpadajoče stavbe.

Danes neločljivi del trga, Park Zvezdo, so uredili nekaj let zatem. Ljubljanski župan Hradecki ga je dal urediti leta 1824 in tedaj so ob poteh, ki so se križale v osmih smereh, posadili drevesa. Park je dobil ime po klasicistični zvezdasti obliki, urejena površina pa je postala prvi javni park v mestu in kot takšen prostor živahnega družabnega življenja. Tako je, kot nam je pojasnil zgodovinar in kustos razstave o zgodovini Kongresnega trga Ivo Vraničar, ob koncu 19. stoletja v parku trikrat v tednu igrala vojaška godba, zato so nasproti Kazine postavili glasbeni paviljon, gloriet (danes je ta postavljen na vzhodno stran trga). V bližini je meščane vabila tudi kavarna Zvezda, ki se je nahajala v stavbi Kazine, in slovela daleč naokoli.

Plečnikov pečat, ohranjen še danes
Tako kot številne druge znamenitosti prestolnice tudi podoba Kongresnega trga nosi pomemben Plečnikov pečat. V svoji prvotni obliki se je park obdržal do leta 1928, ko so preureditev trga zaupali prav našemu največjemu arhitektu. Po besedah konservatorke in svetovalke z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Darje Pergovnik Cotić je preuredil poti in nekoliko razširil osrednji trg. Kongresni trg je preoblikoval v rastru črno-belega tlaka, mlademu Robbi pripisano znamenje Sv. trojice postavil v os enega najlepših ljubljanskih baročnih pročelij uršulinske cerkve, v tem nizu pa razporedil tudi svetilke.

Restavrirana Sv. trojica mladega Robbe
Baročno znamenje, ki je prvotno stalo na križišču na Ajdovščini in ga je dal prav Plečnik prepeljati na Kongresni trg, so za priložnost obnovljenega trga tudi restavrirali. Pravzaprav so restavrirali kopije, s katerimi so pred 30 leti zamenjali izvirne plastike, te pa so trenutno del stalne postavitve slovenske zgodovine na Ljubljanskem gradu.

Čez noč izginuli kip Aleksandra I. Karađorđevića
Tudi sicer dopolnjuje podobo Kongresnega trga vrsta spomenikov, nekateri so se ohranili vse do danes, drugih ni več. Leta 1860 so na primer na trgu postavili kip maršala Radeckega dunajskega kiparja Antona Dominika Fernikona. Nad parkom se je slabo leto dni dvigoval spomenik kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki so ga na slovesnosti ob prisotnosti kraljeve družine odkrili septembra leta 1940, odstranila pa ga je okupatorska italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij leta 1941.

Ljubljančani, ne pozabite, Slovenci smo tudi pomorski narod
Vsak dan se mimo spomenika Sidro sprehodi kopica ljudi, verjetno pa jih ni veliko, ki bi poznali njegovo zgodbo. Gre za sidro z italijanske potniške ladje Rex, ki so jo Italijani med drugo svetovno vojno preuredili za vojaške potrebe in so jo zavezniška letala septembra 1944 potopila v bližini Kopra. Deset let pozneje so sidro ob priključitvi Slovenskega primorja in Istre k Sloveniji postavili v Park Zvezda, da bi opozorili na to, da smo Slovenci tudi pomorski narod.

Kip v spomin pogumnim ženskam
Na trgu stoji kip Emonca (oziroma njegova kopija), ki so ga našli leta 1836 pri kopanju temeljev za Kazino. Omenimo še Plečnikov spomenik demonstracijam, postavljen v spomin na zborovanje žensk, ki so leta 1943 demonstrirale proti nasilju italijanskih okupatorjev nad civilnim prebivalstvom. Spomenik so v Zvezdi nasproti Kazine postavili leta 1953.

Tudi Plečnik se je moral najprej dokazati
Podobno kot danes vsakršne obnove spremljajo številne polemike in soočanje različnih mnenj, se je to dogajalo tudi v zgodovini. Ko je Plečnik preurejal Park Zvezda, je želel stare kostanje zamenjati s platanami. Usul se je plaz nasprotovanj, saj so se meščani na 120 let stare kostanje navadili. Kot pravi Darja Pergovnik Cotić, se je zbudila civilna iniciativa in nemalo časopisnih člankov še danes priča o tem, kako polemičen proces je bil. »Preureditev je potekala od leta 1928, drevesa pa so bila zamenjana šele leta 1940, ko so v Ljubljani imeli priložnost spoznati, kakšne poteze dela Plečnik tudi po preostalem delu Ljubljane,« še pravi Pergovnik Cotić. Trpežne platane so preživele tudi zadnjo preurejanje trga in tako so letos stare dobrih 70 let.

Kongresni trg, kakršnega si je zamislil Jože Plečnik
Tudi prenovljena podoba trga ohranja zasnovo, ki si jo je pred več kot osemdesetimi leti zamislil Jože Plečnik. "Kongresni trg je bil praktično do danes namenjen prometu in z natečajem (iz leta 2004, op. n.) smo ukinili promet na trgu. Avtomobili bodo torej odslej skriti pod zemljo in Kongresni trg bo zaživel v prvotni podobi, rekonstruiran bo Plečnikov tlak in mesto bo dobilo največjo javno površino, ki jo je oblikoval naš največji arhitekt," nam je ob dokončavanju del povedala Darja Pergovnik Cotić.

Kongresni trg je v različnih obdobjih spreminjal svoje ime. Pred kongresom se je imenoval Kapucinski trg, po drugi svetovni vojni so ga preimenovali v Trg revolucije in nato v Trg osvoboditve. Leta 1991 je znova dobil ime Kongresni trg, vseskozi pa ostal povezan s pomembnimi političnimi dogodki.

Trg, na katerem se je dogajala zgodovina
Pred prvo svetovno vojno so bile na trgu parade avstro-ogrske vojske, leta 1918 veličasten zbor ob razpadu monarhije in ustanovitvi Države SHS. Ob koncu druge svetovne vojne, na dan osvoboditve, je nanj prikorakala partizanska vojska in še istega meseca je z balkona Univerze zbrani množici spregovoril Josip Broz - Tito. Tu do se zbirali študentje ob znamenitih študentskih demonstracijah leta 1970 in to je bil prostor, kjer so se zgodili prelomni dogodki tako pred osamosvojitvijo države kot po njej. Prav osrednji slovesnosti bo tako ob 20-letnici letnici samostojnosti Slovenije pripadala tudi čast slavnega odprtja prenovljenega trga.

Odprtje trga z največjim koncertom klasične glasbe pri nas
Vedno pa se je našla tudi priložnost za zabavo, zbor ob žrebanju državne loterije, posedanje po parku, prostor za kulturne prireditve in športne dogodke. Na trgu so leta 1953 snemali film Vesna, na njem so pustovali in vstopali v novo leto. Potem ko bodo v petek, 24. junija, z osrednjo državno počastitvijo državni jubilej počastili politiki, pa bo 3. julija Kongresni trg doživel še 'kulturno odprtje', ko bo ob zvokih Mahlerjeve Osme simfonije v izvedbi več kot 1.100 nastopajočih Ljubljana zakorakala v festivalsko poletje.


Maja Kač, Vir fotografij: Muzej Novejše zgodovine Slovenije
Parada Avstro-Ogrske vojske, 11. maj 1909
Manifestacija ob razpadu avstro-ogrske monarhije
Miklavžev sejem v Zvezdi, čas med obema vojnama
Nastop pevskega zbora pred Uršulinsko cerkvijo, 30. leta 20. stoletja
Spomenik kralju Aleksandru I. karađorđeviću, 1940
Kralj Peter II., regent knez Pavle in princ Nikola, odkritje spomenika Aleksandru I. Karađorđeviću; foto: Janez Kramar
Pogled na Kongresni trg, začetel leta 1941
Pogreb padlih domobrancev v Kočevju, svečanost v Ljubljani, 18. december, 1943
Zbrana množica posluša Titov govor, 26. maj 1945
Josip Broz Tito na balkonu Iniverze, 26. maj 1945; foto: janez Kurent
Proslava pete obletnice ustanovitve OF, 27. april 1946
Novoletno okrašeni Kongresni trg, 1948; foto: Vlastja Simončič
Pustni sprevod, 1950; foto: Leon Jere
Žrebanje Državne loterije, 1951; foto: Vlastja Simončič
Snemanje filma Vesna, julij 1953
Dan pomladi, 1954; Foto: Leon Jere
Proslava 20-letnice osvoboditve, maj 1965; foto: Leon Jere
Študentske manifestacije, okrog leta 1970; foto: Edi Šelhaus
Kongresni trg
Zborovanje proti sojenju pred vojaškim sodiščem; 21. junij 1988; foto: Marjan Ciglič
Tone Pavček bere Majniško deklaracijo, 8. maj, 1989; foto: Tone Stojko
Branje majniške deklaracije, 1989; foto: Nace Bizilj
Obisk Billa Clintona, 21. junij 1999; foto: Nace Bizilj
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Kongresni trg
Prijavi napako
Komentarji
ribainriba
# 23.06.2011 ob 13:38
super članek!
jurica
# 23.06.2011 ob 14:04
Fantastičen je tale novi Kongresni trg...
jurica
# 23.06.2011 ob 14:25
Slika 6..kako lepo se vidi Ljubljanski grad...
Naj se končno ustanovi neka komisija in pregleda, kaj se da storiti v zvezi z zaščitenimi drevesi na Ljubljanskem gradu. Z Novega trga se vidi le še vrh stolpa. Kmalu iz stare Ljubljane grad nikjer ne bo več viden. Celo z nekoliko oddaljenega Kongresnega trga ni več viden niti renesančni palacij. Imamo imenitno palačo nad mestom, pa je ne vidimo več. Tako stanje je absurdno.
lo_pa__ta
# 23.06.2011 ob 14:24
super! ta trg si zasluzi vec, kot da je parkirisce....
juster
# 23.06.2011 ob 14:05
Prav lepo je. Super da se je naredila garažna hiša in da trg ne bo več parkirni prostor.

Mogoče bi veljalo trg na novo pogozdit ker zdaj ko so se drevesa razrasla pogled malo kazi neenakomernost. Ama je pa vsaj senca heh.
necromncr
# 23.06.2011 ob 13:42
LOL na 25 sliko - prihodnost je v naših rokah - lej vso to svinjarijo!
xbaruch
# 23.06.2011 ob 16:07
Vem, da mnogi, ki niste iz Ljubljane, Jankoviča ne marate ... ampak tukaj pač moram napisati, da človek zna izpeljati projekte do konca, in to v velikem slogu. Odličen župan za prestolnico države, in upam, da bo to ostal še naprej.
jurica
# 23.06.2011 ob 15:36
@jodlzi
Saj tudi jaz nisem nek velik strokovnjak za to področje:)
Zato pa rad preberem kaj na SkyscraperCity Slovenija..njihov forum je užitek brat,kako z navdušenjem ali z kritiko spremljajo dogajanja v Ljubljani...
Potem imajo pa še nekaj legend,ki v stilu Japonskih turistov vse skupaj poslikajo in objavijo...bravo za njih!
AlexiusH
# 23.06.2011 ob 15:54
Odlično, končno je spet pravi trg.
ty
# 23.06.2011 ob 15:15
Izredno lepo izpeljano, čestitke.
vsekakor bi tole moral postati eden izmed osrednjih prostorv tako za državniške kot tudi turistične dogodke, saj ima velik potencial za to. Absolutno bi bilo potrebno razmisliti o ureditvi prometnega režima ( umik ceste pod zemljo pre uršulinsko cesto in zaprtje ceste, ki pelje proti prešernovem trgu). Na ta način bi Ljubljana pridobila veliko področje, ki bi bilo zaprto za promet ter s svojimi zgodovinsko-kulturnimi stavbami zelo zanimiva za turista, Potrebno bi seveda bilo obnoviti še nekaj okoliških stavb ter v kakšno izmed njih uvrstiti še kakšno vsebinsko ponudbo.
Homer S.
# 23.06.2011 ob 20:09
carsko:

Sidro je simbol priključitve morja k Sloveniji po 2 sv. vojni...

Drugače pa res fenomenalno urejen trg - sploh ne morem verjeti, kaj lahko naredi en sposoben človek v 5 letih - praktično čisto novo Ljubljano...res svaka čast g. Jankovič.
xbaruch
# 23.06.2011 ob 15:45
Zelo lepo obnovljen trg, na katerem se je delala zgodovina Slovenije (in držav pred njo).
SMILE88
# 23.06.2011 ob 14:20
lepo
kumimonster
# 23.06.2011 ob 19:07
Pa tudi veliko pove koliko Slovencev se je zbralo na sliki 15 in sliki 16.
MIRNČAN
# 23.06.2011 ob 16:51
Tale prireditev v petek bo fantastična. Škoda k se dež napoveduje
jodlzi
# 23.06.2011 ob 14:48
@jurica: zanimiva opazka, preden sem prebral tvoj komentar se tega nisem zavedal...vsekakor vredno poslat MOL-u v razmislek...
leksem
# 27.06.2011 ob 22:03
Ljubljančani, čestitam, res ste lepo prenovili Kongresni trg.

Ko bi se po Jankoviču vsaj na področju prenove zgledovali tudi v drugih občinah ...
Flegica
# 24.06.2011 ob 11:26
No dekleta nehite se že obremenjevat s Titotom je pač del zgodovine pa če se na glavo postavite. Za oceno njega in te zgodovinske dobe je še prezgodaj oz. bo to delo naših vnukov ki nisi direktno obremenjeni z polpreteklo zgodovino...Bi pa dodal mogoče eno misel-če se mene vpraša bi na trg sodil konjeniški spomenik ki je v preteklosti že stal na trgu...Pa ne Karađorđeviča ampak lep spomenik ki ga že imamo ampak je popolnoma napačno in vsiljeno postavljen pred železniško postajo. General Maister si zasluži mesto na Kongresnem trgu ne pa pred šiptarski kebabi kjer sploh noben ne ve kdo je ali kaj tm dela.
Pomoje je ta spomenik najbolj napačno umeščena skultura kr sem jih jest vidu-sploh za nekoga ki nam je priboril 1/5 današnje države.
Nedelja
# 23.06.2011 ob 14:13
Juster, se strinjam!
Nekako presenetljivo mi je vsec 13. slika, lepo je! Ampak ja, smo se malo na senco navadili :)
darb
# 24.06.2011 ob 12:01
Ne govorim o Titu kot zgodovinski osebnosti, temveč o konkretnem Brozovem govoru na Kongresnem trgu.
Kapitan Kljuka
# 24.06.2011 ob 09:48
Fantastične fotografije, vse pohvale avtorju članka!
darb
# 24.06.2011 ob 10:40
Res je tisti Titov govor nekaj najbolj temačnega v slovenski zgodovini. In si v sicer solidnem članku ne zasluži biti tako lahkotno omenjen, brez pojasnila.
carsko
# 23.06.2011 ob 19:52
Nisem iz Ljubljane, a nikoli mi ni bilo jasno kaj dela sidro sredi Ljubljane. To je še ostanek od panonskega morja? :)
tadej5553
# 23.06.2011 ob 22:06
Nekdo je "čudežno" pozabil na protikomunistično zborovanje leta 1944 ko je prišlo 30 000 ljudi iz Ljubljane in vse Slovenije... ampak sej to je OK, važno da niso poleg titkovega govora pozabil priložit še sliko morilca osebno!
necromncr
# 23.06.2011 ob 13:40
Nova osvoboditev, nova tarifa za parkiranje. Še ena misel, ki se mi je utrnila - kako gre tale garaža skozi z poplavami ipd?
Kazalo