Zavod za gluhe in naglušne je bil ustanovljen leta 1900 z imenom Zavod za gluhe otroke obeh spolov (Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme) na Zaloški cesti v Ljubljani. Danes izobražuje in vzgaja otroke in mladostnike od trenutka, ko je njihova motnja diagnosticirana, pa do končanega srednješolskega izobraževanja. Foto: RTV SLO
Zavod za gluhe in naglušne je bil ustanovljen leta 1900 z imenom Zavod za gluhe otroke obeh spolov (Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme) na Zaloški cesti v Ljubljani. Danes izobražuje in vzgaja otroke in mladostnike od trenutka, ko je njihova motnja diagnosticirana, pa do končanega srednješolskega izobraževanja. Foto: RTV SLO
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana
Tri dokumentarne oddaje, ki jih je Izobraževalni program TV Slovenija ustvaril ob obletnici Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, bodo na sporedu tri zaporedne torke popoldne. Oddaje z naslovi Duh ni nikoli gluh; Vztrajaj, verjemi vase in Ljubica Podboršek, dobra vila znakovnega jezika bodo predstavile osnovno in srednje izobraževanje v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, dva uspešna nekdanja dijaka Zavoda ter neumorno borko za znakovni jezik. Foto: RTV SLO

Osrednja državna ustanova za vzgojo, izobraževanje in specialno pedagoško obravnavo gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov ter oseb z govorno-jezikovnimi motnjami je konec lanskega leta praznovala 110-letnico delovanja. Ob tej obletnici je Izobraževalni center Televizije Slovenija pripravil tri polurne dokumentarne oddaje iz serije z naslovom Meje mojega jezika niso meje mojega sveta. Oddaje, ki jih je pripravil scenarist in režiser Slavko Hren, bodo na sporedu 1. programa TV Slovenija ob 17.30 tri torke zapored (21. in 28. junija ter 5. julija).

Izobraževanje najmlajših in mladostnikov
Prva od treh dokumentarnih oddaj nosi naslov po prvem verzu pesmi, ki jo je gojencem in sodelavcem Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana posvetil Tone Pavček: »Duh ni nikoli gluh,/kamor želi si, sega/s prsti lomi besedni kruh/in glagol ŽIVETI sprega.« Oddaja predstavlja dejavnosti Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki izobražuje in vzgaja otroke in mladostnike od obdobja, ko je njihova motnja diagnosticirana, do konca izobraževanja na srednji šoli. V tem obdobju specialni pedagogi in vzgojitelji pomagajo pri optimalnem razvoju otrokovih sposobnosti na vseh področjih izobraževanja, poseben poudarek pa namenjajo razvoju slovenskega jezika in slovenskega znakovnega jezika, komunikacije sluha in govora.

Bojan, učitelj medijske vzgoje, in Miha, košarkar
V drugi oddaji bo podrobno predstavljeno delo na edini srednji šoli za gluhe in naglušne v Sloveniji, ki deluje v okviru Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Srednješolsko izobraževanje bo predstavljeno prek zgodb dveh nekdanjih dijakov: učitelja medijske vzgoje Bojana Morda in odličnega košarkarja Miha Zupana. Bojan Mord se je sprva šolal v Centru za korekcijo sluha in govora v Portorožu, nato pa v Ljubljani pridobil računalniško izobrazbo. Danes poučuje medijsko vzgojo na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer z učenci ustvarjajo zanimive programe, za katere zadnja leta prejemajo odmevna priznanja na različnih festivalih in revijah ustvarjalnosti.

Gojenec Zavoda je bil tudi Miha Zupan, odličen košarkar, član slovenske reprezentance in igralec v vrhunskih evropskih klubih. Med snemanjem dokumentarca je prišel v Slovenijo in na obisk v Zavod. Spominjal se je časov, ko je z veliko volje in trdim treningom dokazoval, da je lahko enako uspešen kot slišeči. Mihovih prvih korakov na parketu šolske telovadnice se s ponosom spominja tudi njegov nekdanji učitelj telesne vzgoje Svjetlan Vujasin.

RTV Slovenija v okviru storitev za gluhe in naglušne omogoča podnaslavljanje na teletekstu (ttx 777) za večerni TV Dnevnik na 1. programu, simultano prevajanje v znakovni jezik pa lahko spremljate na 3. programu TV Slovenija.
Dobra vila znakovnega jezika
Zadnja oddaja je posvečena Ljubici Podboršek, ki že več kot tri desetletja raziskuje, proučuje in ustvarja učbenike z željo, da bi se uveljavil slovenski znakovni jezik. Podborškova je kot slišeča rasla v okolju gluhih staršev, spoznavala njihove vsakodnevne težave pri komuniciranju in včasih nerazumljiv odnos okolice. Že zelo mlada se je odločila za uveljavljanje znakovnega jezika v šolski sistem gluhih in naglušnih v Sloveniji. Ta namreč dolgo ni bil del uradnega šolskega predmetnika, učitelji pogostno niso znali kretati in tudi strokovnega gradiva za njegovo poučevanje v Sloveniji ni bilo. Podborškova se je izpopolnjevala v ZDA in z neverjetno energijo in vztrajnim delom uveljavljala uporabo znakovnega jezika v izobraževanju ter izdajala učbenike slovenskega znakovnega jezika.

Danes uporaba kretanja s tolmačem v TV-oddajah, na fakulteh, javnih prireditvah, sodiščih in drugje ni več nobena posebnost, pa tudi gluhi in naglušni ga v javnosti uporabljajo mnogo bolj samozavestno in s ponosom. Ljubica Podboršek pa še vedno vztraja in snuje projekte, ki temeljito uveljavljajo slovenski znakovni jezik.