Drugo
Vittore Carpaccio: Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki (detajl slike), 1516, Olje na platnu (350 x 240 cm), Koper, Stolnica Marijinega vnebovzetja.
Vittore Carpaccio: Sveta Marija in otrok na prestolu s šestimi svetniki (detajl slike), 1516, Olje na platnu (350 x 240 cm), Koper, Stolnica Marijinega vnebovzetja. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Vittore Carpaccio: Sanje sv. Uršule, 1495, Gallerie dell'Accademia, Venice.
Vittore Carpaccio: Sanje sv. Uršule, 1495, Gallerie dell'Accademia, Venice. Foto: Wikipedia
Vittore Carpaccio: Ozdravljenje norca, iz serije Čudeži pravega križa, 1494, tempera na platnu (365 x 389 cm), Gallerie dell'Accademia, Benetke.
Vittore Carpaccio: Ozdravljenje norca, iz serije Čudeži pravega križa, 1494, tempera na platnu (365 x 389 cm), Gallerie dell'Accademia, Benetke. Foto: Wikipedia
Vittore Carpaccio: Slavnostni prihod beneškega podestata Sebastiana Contarinija v Koper, 1517, Olje na platnu (205 x 154 cm), Trst, Mestni muzej Sartorio. (detajl slike)
Vittore Carpaccio: Slavnostni prihod beneškega podestata Sebastiana Contarinija v Koper (detajl slike), 1517, Olje na platnu (205 x 154 cm), Trst, Mestni muzej Sartorio. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Dodaj v

Leto Vittoreja Carpaccia, spomin na čas, ko je Koper veljal za "istrske Atene"

Ob 500-letnici Carpaccieve slike
5. februar 2016 ob 20:56,
zadnji poseg: 5. februar 2016 ob 21:17
Koper - MMC RTV SLO, STA

Petsto let mineva, odkar je v Koper na povabilo škofije, naj ji naslika danes znamenito oltarno palo, pripotoval beneški slikar Vittore Carpaccio. Umetnik je v mestu ustvaril več del in v njem preživel svoja zadnja leta življenja, zato mu Koprčani v spomin posvečajo leto dni in pol.

To je bil čas, ko so tedaj še otoškemu mestecu pravili Caput Histriae, zaradi izredno plodovite umetniške in znanstvene dejavnosti pa se ga je držal tudi sloves "istrskih Aten". V Benetkah rojeni Vittore Carpaccio, ki je imel stike s slovitim Antonellom di Messino, svoje slikarstvo pa je formiral tudi ob proučevanju slik ferrarskega cikla Piera della Francesca in je nekaj časa slikal pod vodstvom enega vodilnih beneških mojstrov Gentileja Bellinija, je v tistem času že dosegel ugled, o katerem se je govorilo tudi v Kopru. Zato so se v škofiji odločili, da naročilo oltarne slike zaupajo prav njemu in nastala je znamenita Sacra conversazione, ki je še danes del stolnične opreme.

Ko je Koper dihal v duhu renesanse
V spomin na umetnikovo dejavnost v mestu mu bodo v Kopru v naslednjem letu in pol posvetili številne prireditve, od koncertov do razstav in znanstvenega simpozija. Kot je ob predstavitvi programa dejal direktor Pokrajinskega muzeja Luka Juri, želijo poudariti, da je Koper tudi Carpaccievo in renesančno mesto.

Niz dogodkov, poimenovan Carpaccio500, je po Jurijevih besedah "priložnost, s katero lahko Vittoreja Carpaccia, predvsem njegov čas, čas renesanse, pripeljemo v sedanjost". Maja bodo postavili infromacijske in umetnostne panoje na potniškem terminalu, septembra pa bo vrata odprla velika razstava v pokrajinskem muzeju, društvo Histria pa bo pripravilo znanstveni simpozij. Decembra bodo razstavi odprli tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja. Praznovanje podaljšujejo v 2017, ko bo minilo 500 let, odkar je Carpaccio naslikal prihod beneškega podestata Sebastiana Contarinija v Koper.

Eden od stebrov koprske kulturne dediščine
Koprski podžupan Peter Bolčič je poudaril pomen Carpaccia kot enega stebrov koprske kulturne dediščine, podobno muzejski svetnik Edvilijo Gardina, ki je njegovo oltarno palo označil za "dominantno delo civilizacijskega razvoja ne samo tega, ampak celotnega jadranskega prostora". Gardina obžaluje, da je beneška tradicija pri nas "zanemarjena do mere, da je tako vrhunsko delo, ki mu ni para v našem nacionalnem prostoru, popolnoma nepoznano najprej nam, Koprčanom, ki smo tukaj rojeni, predvsem pa vsem tistim, ki prihajajo v Koper". Koper, ki je mesto znanosti, trgovine, urejenosti in mnogih drugih stvari, potrebuje dušo, pa je dejal koprski župnik Primož Krečič. Ta dogodek bo po njegovem mnenju prispeval prav k temu. Napovedal je obnovo treh Carpaccievih slik, ki se zdaj nahajajo v restavratorskem centru v Ljubljani.

V projektu sodelujejo še koprski filatelistični klub, ki je pomagal pri izdaji priložnostne znamke in razglednice, koprska skupnost Italijanov in Italijanska unija.

Podobe svetnikov in življenja renesančnih Benetk
Vittore Carpaccio se je rodil med letoma 1455 in 1465 trgovcu s kožami Pieru Scarpazzi. Kje se je naučil slikarskih spretnosti, ni znano, umetnostna zgodovina pa njegove začetke največkrat povezuje s slikarjem Gentilejem Bellinijem. Njegovo prvo naročilo je bil cikel slik za bratovščino Sv. Uršule (1490). Proti koncu stoletja je pod vodstvom Gentileja Bellinija naslikal dela za bratovščino sv. Ivana Apostola, leta 1501 pa je začel z deli v Doževi palači (Palazzo Ducale).

V njegovem opusu prevladujejo sakralna dela ustaljene ikonografije tistega časa, predvsem svetniških legend in marijanskih podob, na katerih pa ujame tudi trenutke iz življenja in oblačilne kulture tistega časa. Prejel je tudi nekaj naročil profane tematike (Vitezov portret, Kurtizana).

V Kopru, kjer je preživel zadnja leta življenja (umrl je v letih 1525-1526), je med drugim naslikal tudi orgelski krili Predstavitev Jezusa v templju, Pokol nedolžnih otrok, upodobitvi Preroka Zaharija in Preroka Jeremija ter Jezusovo ime med sv. Janezom Krstnikom in sv. Pavlom (slednja danes v Pokrajinskem muzeju v Kopru).

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
sandor
# 06.02.2016 ob 10:39
*Mareti...jasno, da brez Slovencev, saj jih je tudi danes malo v Kopru :)
losmarko
# 07.02.2016 ob 11:28
@Mareti Kaj pomeni VEDNO, med I. in II. svetovno vojno.
Mi govorimo o letu 1516, Italija je nastala leta 1861(Kraljevina), 1946(Republika), lahko bi kvečjemu bila zasluga Benečanov...

To so pa DEJSTVA:
Po propadu Beneške republike (1797) in Napoleona so celotnemu polotoku zavladali Habsburžani in ohranili oblast do konca I. svetovne vojne. V tem obdobju je doživela ponoven razcvet, zlasti Pulj, ki je bil glavna vojaška luka avstro-ogrske monarhije.
Po I. svetovni vojni je Istra pripadla Italiji, po II. svetovni vojni pa Jugoslaviji.
losmarko
# 06.02.2016 ob 12:40
Koper -Istrske Atene mišljeno kot kulturna in duhovna prestolnica Istre...

@Mareti govorimo o letu 1516, ti pa navajaš popis iz leta 1910, ki pa vseeno ne potrjuje tvoje trditve... glede prisotnosti Slovencev v času Beneške republike, pa je ta že cca.700 let pred Carpacciom, ustoličila svojega šestega doža, ki je bil Slovenec... zanimivo, a ne?
sandor
# 01.05.2016 ob 22:23
Tako dober prispevek, in tako bolna razprava tukaj spodaj :(
Mareti
# 08.02.2016 ob 15:41
Lahko pises kar hoces...SIGURNO niso slovenci (ki so in so vedno bili samo HLAPCI).
losmarko
# 08.02.2016 ob 11:19
@Mareti Smešno je tvoje posploševanje zadev...
ko boš vzel kakšno knjigo v roke tu pa tam, boš ugotovil, da niso vsi Italijani potomci Benečanov... ter, da niso vsi potomci Benečanov današnji Italijani (med njimi se bi našli tudi današnji Slovenci in Hrvati itd.)
Kar se pa tiče Rimljanov, je pa itak več kot polovica današnjih Evropejcev njihovih potomcev... torej ima zasluge kdo, Italijanski potomci, Španski potomci, Romunski potomci... itd.
Mareti
# 07.02.2016 ob 23:07
P.s. Ce mi kdo nasteje kaj naj bi zgradili pomembnega slovenci v Kopru,Izoli,Piranu,itditd?! (Mercator centri ne stejejo)..
naš človek
# 07.02.2016 ob 21:44
Tudi če so Italijani kao potomci Benečanov, ker govorijo bolj podoben jezik kot drugi narodi, v katere so se spremenili ali stopili Rimljani - vseeno je bila Istra vedno samo delno beneška, že stoeltja pred Napoelonom so tam gospodovali Avstrijci.
Mareti
# 07.02.2016 ob 17:37
Italijano so "naravni" Potomci Rimljanov,Benecanov,itd. Kaksno knjigo v roke..tu pa tam.
Mareti
# 07.02.2016 ob 22:44
:)))))))))))))))))))))))
RIMOJANI so bili tam TISOCLETJA! Vse kar je zgrajeno v Istri,od Kopra do Splita,SO zgradili Italijani!! VSE!
losmarko
# 06.02.2016 ob 13:51
@Lupo tako ja Dominik Monagar, to sem navedel kot zanimivost... prebrano v »Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom iz leta 1578 Ljubljana, avtor Anton (Antol) Vramec,
kjer navaja: Dominik Monagar Sloven šesti Benedečki vojvoda

Sem pa mnenja, da je vir iz leta 1578 bolj pristen kot pa poitaljančena Wikipedija iz 21. stoletja...
Mareti
# 07.02.2016 ob 10:54
Istra je bila VEDNO v vecini Italijanov. Slovenci so ziveli samo na podezelju. VSE kar je zgrajeno v Istri,je zahvala Italijanom. To je DEJSTVO!
Mareti
# 06.02.2016 ob 01:12
Istrske Atene...brez Slovencev (do Jugoslovanske okupacije): http://www.kozina.com/pr
emik/1910.htm
aleksander.koren
# 05.02.2016 ob 21:09
Koper -Istrske Atene. Nato pa se spomniš, da Atene niso pristanišče, ampak Pirej....
Kazalo