Ruski koreograf Boris Eifman velja za najzanimivejšega sodobnega ruskega koreografa. Leta 1977 je ustanovil Leningrajski novi balet, danes imenovan Sanktpeterburška državna akademska baletna hiša, edino rusko gledališče umetnosti sodobne koreografije, ki ga vodi en sam koreograf. Ustvaril je svoj izvirni slog, ki temelji na klasični šoli in hkrati vključuje dosežke sodobne umetnosti. Foto: Festival Ljubljana
Ruski koreograf Boris Eifman velja za najzanimivejšega sodobnega ruskega koreografa. Leta 1977 je ustanovil Leningrajski novi balet, danes imenovan Sanktpeterburška državna akademska baletna hiša, edino rusko gledališče umetnosti sodobne koreografije, ki ga vodi en sam koreograf. Ustvaril je svoj izvirni slog, ki temelji na klasični šoli in hkrati vključuje dosežke sodobne umetnosti. Foto: Festival Ljubljana
Maratonci tečejo zadnji krog
Postavitev muzikala Maratonci tečejo zadnji krog Dušana Kovačeviča je za gledališče na Terazijah pomembno zaradi različnih razlogov. Muzikal je bil namreč izjemno zahteven projekt, saj je na odru združil igralce, plesalce, zbor in seveda tudi orkester. Foto: www.ljubljanafestival.s
Martin Statfeld
Pianist Martin Stadtfeld je bil leta 2002 – po 14 letih – prvi pianist, ki mu je uspelo osvojiti prvo nagrado na Mednarodnem Bachovem tekmovanju v Leipzigu. Uspeh ga je izstrelil na svod najuspešnejših mladih pianistov, po zadnjih posnetkih pa njegova zvezda najsvetleje blešči prav v Bachovem opusu, ki ga bomo slišali tudi mi. Foto: www.ljubljanafestival.s
Risima Risimkin
Risima Risimkin, koreografinja predstave Samorog, gorgona, mantikora ali Tri nedelje nekega poeta, je ena izmed vodilnih makedonskih koreografinj. Doslej je ustvarila približno 20 avtorskih projektov, kar jo uvršča med najbolj plodovite makedonske plesne ustvarjalce. Foto: www.ljubljanafestival.s
Maratonci tečejo zadnji krog v Križankah

Začetek tedna bo zaznamovala predstava oziroma muzikal Maratonci tečejo zadnji krog, ki ga bo še v torek ob 21.00 v Križankah uprizorilo Gledališče na Terazijah iz Beograda. Avtor besedila je Dušan Kovačević, za priredbo in režijo je poskrbel Kokan Mladenović, avtorica songov je Maja Pelević, koreografinja predstave pa Mojca Horvat. Gledališče na Terazijah je s "prevodom" dramske predloge Dušana Kovačeviča v muzikal utrdilo sloves začetnika in vodilnega ustvarjalca pravega srbskega muzikala. Ustvarjalci predstave so prepričani, da so skrite vrednosti muzikala v Maratoncih prišle do popolnega izraza.

Bach, Mozart, Wagner in Listz
V torek bo b 20.00 v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu tudi klavirski koncert Martina Stadtfelda, ki bo odigral skladbe Mozarta, Bacha, Wagnerja, in Liszta. Nemški pianist Martin Statfeld (1980) je že pri devetih letih prvič nastopil na koncertu. Na seznamu njegovih dosežkov na pianističnih tekmovanjih sta med drugim zmaga na tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu leta 1997 in prva nagrada na Mednarodnem Bachovem tekmovanju v Leipzigu leta 2002. Ta mu je odprla pot na koncertne odre festivalov Bachove glasbe v Nemčiji in v tujini.

Sreda rezervirana za Ano, četrtek za Hamleta
Med predstavami, ki so zbudile največ zanimanja je tudi balet Petra Iljiča Čajkovskeg Ana Karenina. V Cankarjevem domu jo bo ob 20.00 izvedel Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga. Plesalci bodo nastopili ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil David Levi, predstavo so sooblikovali koreograf Eifman, scenograf Zinovy Margolin in kostumografinja Slava Okunev. Eifmanov balet Ana Karenina prekipeva od notranje energije. Koreograf je iz Tolstojevega romana izrezal preobrat in osrednjo pozornost namenil ljubezenskemu trikotniku, ki ga sestavljajo Ana, Karenin in Vronski.

Ruskega Hamleta pa si bo mogoče ogledati v četrtek ob 20.00 prav tako v Cankarjevem domu. Ob koreografu Eifmanu je predstavo sooblikoval scenograf in kostumograf Vyacheslav Okunev. Junak ruskega Hamleta je mladi princ Pavel. Balet uprizarja obdobje njegovih zgodnjih upanj in začetek niza tragičnih katastrof, ko je iskal odgovor na Hamletovo večno vprašanje: "Biti ali ne biti?"

Premiera ljubljanske Opere na gradu
Člani ljubljanske opernobaletne hiše so pod taktirko koreografinje in režiserka Risime Risimkin pripravil madrigalno pripoved za operni zbor, deset baletnih solistov in devet inštrumentov Samorog, gorgona, mantikora ali Tri nedelje nekega poeta. Premiera se bo zgodila v petek ob 21.00 na Ljubljanskem gradu, ponovitev pa v soboto ob isti uri. gre za zgodbo, ki jo je Carlo Menotti uglasbil leta 1956, premierno pa jo je uprizoril New York City Ballet januarja 1957. Tokrat bo dirigentska paličica bo v rokah Marka Muniha.

Händlovo Stvarjenje
Händlovemu oratoriju Stvarjenje bo v izvedbi Münchenskih filharmonikov in Münchenskega filharmoničnega zbora mogoče prisluhniti v nedeljo ob 20.00 v Cankarjevem domu. Kot solisti bodo nastopili Luba Orgonasova, Christian Elsner, Reinhard Hagen, dirigentska taktika pa bo v rokah Thomasa Hengelbrocka. Glasbena zgodovina do nastanka Haydnovega oratorija Stvarjenje še ni imela dela, ki bi premoglo tako zgoščeno pripoved, svobodne glasbene oblike in tako spojitev glasbenih sredstev dobe. Vse glasbene oblike se podrejajo besedilu, večkrat tudi v kombinacijah solistov in zbora - zato ostaja fabula oratorija živahna.

Maratonci tečejo zadnji krog v Križankah