Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici. V njegovi domačiji je sedež  Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki spodbuja znanstveno delo na področju slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije in jezikoslovja. Foto: MMC RTV SLO
Stanislav Škrabec se je rodil v Hrovači pri Ribnici. V njegovi domačiji je sedež Ustanove patra Stanislava Škrabca, ki spodbuja znanstveno delo na področju slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije in jezikoslovja. Foto: MMC RTV SLO
Janez Škrabec
Škrabčevo ustanovo sta leta 2003 ustanovila v poklon patru Stanislavu Škrabcu njegov prapranečak Janez Škrabec (na fotografiji), direktor podjetja Riko, ter Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa. Foto: BoBo

Podelili so tudi šest štipendij.

Mnogo ocen in prikazov domačih in tujih publikacij
Predsednica strokovne komisije Alenka Šivic Dular je v predstavitvi nagrajenke poudarila, da bibliografija Andreje Žele poleg razprav, ki so v tesni zvezi s tematiko, vključuje tudi mnoge druge z nejezikoslovnih področij. Vsebuje tudi mnogo ocen in prikazov domačih in tujih publikacij, ki so odziv na jezikoslovne novosti ali pojave in na aktualna družbena vprašanja, povezana s slovenskim jezikom.

Izpostavila je, da si Andreja Žele na vsakem koraku prizadeva širše popularizirati jezikovna in jezikoslovna dejstva, ki bi lahko poglabljala in ozaveščala znanje o leksikalnih, strukturnih in tipoloških lastnostih slovenskega jezika, o njegovem pomenu za narodno skupnost in o položaju v evropski družbi narodov danes in jutri. Vedenje o slovenščini in krepitev njenega sociolingvističnega položaja navznoter in navzven prispeva tudi vključevanje v domače in mednarodne raziskovalne projekte, katerih del poteka v komisijah Mednarodnega slavističnega komiteja.

Znanstvene in strokovne razprave
Opazen vsebinski sklop v nagrajenkinem delovanju predstavljajo znanstvene in strokovne razprave, ki so nastale kot rezultat njenega dobri dve desetletji trajajočega sodelovanja z Zvezo gluhih in naglušnih, ki je povezano z oblikovanjem slovenskega znakovnega jezika in iskanjem jezikoslovno najbolj smiselnih načinov za njegov razvoj. Pomembno težišče njene biografije so tudi številni soavtorski članki z obravnavo jezikovnega pojava v slovenščini ali kontrastivno z drugimi jeziki. Omenila je še skrb za slovensko jezikoslovno izrazje, kjer posebno mesto zavzema Slovensko-angleški glosar jezikoslovnega izrazja (Zbirka Termania, 2015).

Profesorica na Filozofski fakulteti
Andreja Žele je profesorica na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani ter mentorica mladim raziskovalcem in doktorandom. Dejavna je tudi v organizacijskem in strokovnem pogledu: vodila je Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, bila je namestnica predstojnika inštituta in v dveh mandatih predsedovala Slavističnemu društvu Slovenije.

Nagrado so podelili sedmič
Sedmo nagrado za posebne dosežke in štipendije je Ustanova patra Stanislava Škrabca podelila v četrtek v frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici.

Štipendije so prejeli študenti slavistike, slovenistike, klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja Ana Bembič, Mija Bon, Magdalena Gapsa, Alexander Rath, Weronika Woznicka in Blaž Zabel. Škrabčeva ustanova je v svojem 15-letnem delovanju podelila 93 štipendij, je sporočila Polona Lovšin iz podjetja Riko.

Škrabčevo ustanovo sta leta 2003 ustanovila v poklon patru Stanislavu Škrabcu njegov prapranečak Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ter Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa.


Vabljeni k poslušanju pogovora z Andrejo Žele, v katerem spregovori o Slovarju slovenskih členkov