Drugo
(4)
false
"Res se veselimo čimprejšnje druge faze raziskav, ki naj bi potrdile, da gre znotraj Rustjeve hiše za pomemben del obzidja na jugovzhodni strani poznoantične utrdbe. In prav tu naj bi stal tudi še neodkrit obrambni stolp številka enajst!" je povedal arheolog Matej Draksler. Foto: RTV SLO
V kleti hiše tik ob Pilonovi galeriji, ki jo ajdovska občina obnavlja za galerijski prizidek, so odkrili del obzidja in temelje obrambnega stolpa iz tretjega stoletja. Foto: Matej Draksler
Arheologi so že po prvih izkopavanjih v kleti Rustjeve hiše navdušeni. Matej Draksler iz skupine Stik, ki je opravila predhodna arheološka izkopavanja, komaj čaka na nadaljevanje del. Foto: Matej Draksler
       Vse te arheološke najdbe bodo naše nove dodatne prostore zagotovo oplemenitile. Poleg same arheologije oziroma dvatisočletne zgodovinske niti, ki jo bomo tu ob novih najdbah napletli, bo v Rustjevi hiši na 500 kvadratnih metrih dovolj prostora za širitev naše stalne zbirke, v pritličnih prostorih bo galerijska trgovina, kavarna … Imeli bomo ateljeje, depoje.       
 Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije
Pri odkopavanju višjih (mlajših) plasti so našli kar nekaj lončevine in drugih predmetov, značilnih za tamkajšnjo poselitev v zadnjega pol tisočletja. Foto: Matej Draksler
Odkritje prinaša nove podrobnosti o poznoantični utrdbi, ki je bila s štirinajstimi stolpi in 600-metrskim obzidjem ena najpomembnejših utrdb rimskega obrambnega sistema od morja do Alp. Foto: Matej Draksler

Odkrili enajsti rimski stolp ajdovske Castre

V kleti Rustjeve hiše v Ajdovščini izjemna poznoantična najdba
27. september 2016 ob 20:16
Ajdovščina - MMC RTV SLO

Arheologi so v kleti hiše tik ob Pilonovi galeriji, ki jo ajdovska občina obnavlja za galerijski prizidek, odkrili del obzidja in temelje obrambnega stolpa iz tretjega stoletja.

Odkritje prinaša nove podrobnosti o poznoantični utrdbi, ki je bila s štirinajstimi stolpi in 600-metrskim obzidjem ena najpomembnejših utrdb rimskega obrambnega sistema od morja do Alp.

Arheologi so že po prvih izkopavanjih v kleti Rustjeve hiše navdušeni. Matej Draksler iz skupine Stik, ki je opravila predhodna arheološka izkopavanja, komaj čaka na nadaljevanje del: "Res se veselimo čimprejšnje druge faze raziskav, ki naj bi potrdile, da gre znotraj Rustjeve hiše za pomemben del obzidja na jugovzhodni strani poznoantične utrdbe. In prav tu naj bi stal tudi še neodkrit obrambni stolp številka enajst!" Štirinajst je bilo obrambnih stolpov šeststometrskega obzidja rimske Castre. Na teh temeljih je skozi stoletja zraslo jedro Ajdovščine. Občina se zaveda, da je pred vsakim posegom treba preveriti zgodovino ...

Pičla pomoč za arheološka izkopavanja
Alenka Čadež Kobol, vodja Oddelka za gospodarske javne službe in investicije na občini Ajdovščina, poudarja: "Rustjeva hiša spada v območje arheologije starega mestnega jedra Castra - tako da smo že pri samih idejnih načrtih prenove te hiše skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine naročili predhodne arheološke raziskave. Sicer smo se prijavili na resornem ministrstvu, ki je pristojno za sofinanciranje teh raziskav, toda znesek, ki so nam ga odmerili, je res pičel … Dva tisoč evrov nam pripada … To res ni neka bistvena spodbuda. V kratkem načrtujemo večje gradbene posege v mestnem jedru, tudi znotraj Castre, kjer bodo stroški za arheološke raziskave zagotovo izjemno visoki, spodbude pa precej manjše. Predvsem glede na sredstva, ki jih bomo mi kot občina morali vložiti za tovrstne posege." Odkrivanje in ohranjanje zgodovine torej ostaja predvsem na plečih občine. V Ajdovščini se trudijo, da bi dediščino – kljub pomanjkanju denarja - iztrgali pozabi časa. Tudi ob dejstvu, da je marsikaj že izropano.

Rimsko obzidje, vzidano v hiše
Arheolog Matej Draksler je ob zadnjih izkopavanjih v Ajdovščini povedal: "Tudi ob tokratnem odkopavanju skoraj dvatisočletne dediščine je bilo odkritih zelo malo predmetov. Obzidje Castre je bilo namreč skozi stoletja poškodovano z novejšimi gradnjami. Kamen iz Castrinega obzidja je bil zelo priročen gradbeni material, zato je vzidan v marsikatero pozneje grajeno hišo. Žal je bilo s tem avtentično obzidje precej poškodovano." So pa pri odkopavanju višjih, mlajših plasti našli kar nekaj lončevine in drugih predmetov, značilnih za tamkajšnjo poselitev v zadnjega pol tisočletja.

Novoodkrita zgodovina vabi
Zgodovina se obrestuje, saj obnovljeni stolpi in obzidje rimske Castre pritegnejo mnoge. Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije, pravi: "Prihajajo tujci, prihajajo domači gostje, ki jih zanima, kje Castra je. Manjka morda le kaj več usmerjevalnih tabel, ampak gotovo bo tudi na tem področju kaj več storjenega." Gre namreč za izjemno dediščino; ajdovska Castra oziroma Kastra iz druge polovice tretjega stoletja našega štetja je bila del velikega obrambnega sistema vzhodnih meja rimskega cesarstva. Gre za zaporni sistem Claustra Alpium Iuliarum, ki se je vil od Reke na Hrvaškem do Ziljske doline na Avstrijskem.

Kako je Castra postala Ajdovščina
Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline rimske Castre/Kastre, pripisali njeno gradnjo velikanom s človeško podobo, torej ajdom. Od tod naj bi bilo današnje ime Ajdovščina. Draksler tako opisuje nekdanjo rimsko utrdbo: "Kastra je imela tloris v obliki nepravilnega mnogokotnika. V dolžino je merila 220 metrov, široka je bila 160 metrov, celoten obseg obzidja je meril okoli 600 metrov. V dobre tri metre debelo obzidje, katerega lice je bilo grajeno iz klesanih kamnov, samo jedro pa so polnili z lomljenci, je vključenih 14 okroglih stolpov. Stolpi, ki imajo kvadratne temelje, so bili visoki najmanj šest metrov. Zunanji premer stolpov je od devet do 9,6 metra, notranji manj kot tri metre. Razdalje med stolpi so različne, od 28 do 55 metrov, največkrat med 30 in 34 metrov. Okrog obzidja je bil tri metre širok jarek. Grobišče, ki se razprostira zahodno od obzidja, je večinoma uničeno. Znanih je le 22 žarnih oziroma skeletnih grobov. Odkrite so tudi manjše rimske terme, ostanki kopališča se nahajajo v južnem delu mesta, na območju današnje ajdovske tržnice."

Zdaj so torej na pragu še enega pomembnega odkritja - enajstega obrambnega stolpa, ki se je skrival pod podom oziroma v kleti Rustjeve hiše.

Enajsti stolp - in kaj še v Rustjevi hiši?
Rustjeva hiša se nahaja v nizu stavb, ki na jugovzhodni strani segajo vse do ostalin rimskega zidu. Občina Ajdovščina se je pred leti odločila za njen odkup in prenovo – najprej zato, da bi vanjo razširila galerijsko in muzejsko dejavnost sosednje Pilonove galerije, ob izjemnem odkritju dela rimskega obrambnega zidu in enajstega stolpa pa bo zagotovo tudi prostor za prikaz "ajdovske" arhitekture od Rima naprej. Tina Ponebšek je povedala še: "Vse te arheološke najdbe bodo naše nove dodatne prostore zagotovo oplemenitile. Poleg same arheologije oziroma dvatisočletne zgodovinske niti, ki jo bomo tu ob novih najdbah napletli, bo v Rustjevi hiši na 500 kvadratnih metrih dovolj prostora za širitev naše stalne zbirke, v pritličnih prostorih bo galerijska trgovina, kavarna … Imeli bomo ateljeje, depoje. Zasnovo prenove je pripravila skupina Suhadolc arhitekti."

… in bo tudi galerijska pekarna!
V obnovljeni Rustjevi hiši bo tudi galerijska pekarna. V pritličju namreč še vedno stoji velika parna peč, v kateri so po vojni pekli znamenite ajdovske žemljice. Peč je bila vroča še pred pol stoletja. Seveda bo potrebna obnove, je pa zanimiv izziv tudi za etnologe, da bi raziskali dediščino ajdovskih pekarn. Vsaka hiša naj bi imela svojo in prav vsaka naj bi bila drugačna. Obnova Rustjeve hiše bo potekala v več fazah. Samo za prenovo pritličja potrebujejo 230 tisoč evrov. Edo Pelicon, na ajdovski občini odgovoren za stike z javnostmi, je povedal, da bo občina kandidirala tudi za evropska sredstva za obnovo te kulturne in arhitekturne dediščine.

VIDEO
Rimsko obzidje v Ajdovščini
Mojca Dumančič, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
zozozo
# 27.09.2016 ob 20:52
Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline rimske Castre/Kastre, pripisali njeno gradnjo velikanom s človeško podobo, torej ajdom. Od tod naj bi bilo današnje ime Ajdovščina.

Kr neki. "Ajd" razen velikana pomeni tudi pogana oz. mnogobožca, tj. Rimljana. Isti koren je v nemškem "Heide", po angleško pa "heathen". In Ajdovščina ni edini kraj v Sloveniji, kjer "ajdovsko" pomeni "rimsko". Razen raznih Ajdovskih gradcev ipd. je tudi v Ljubljani trg Ajdovščina, ki se tako imenuje zaradi nekdanjega rimskega pokopališča.
Polom
# 28.09.2016 ob 11:10
@ zozozo

Ne samo da drži skupni koren, po Snojevem Etimološkem slovarju smo besedo ajd dejansko prevzeli iz nemščine. Koren, izvorno grški, je imel bojda izvorno sicer širši pomen, cca. "ljudstva". To najbrž razloži, zakaj so naziv ajd dali dejansko prvim kristjanom tod.
zozozo
# 28.09.2016 ob 15:16
@Karakala - Kr neki je razlaga izvora imena Ajdovščina, ki je navedena v članku. Odkritje samo pa je super.
Karakala
# 28.09.2016 ob 09:04
Aha, se pravi, če bi tole odkrili v Ljubljani pa nebi bilo "Kr neki" mar ne? Svašta no...
Kazalo