Drugo

Poudarki

  • Izsek iz opusa I. Arnautovića:
  • Stolpnice na Roški cesti (skupaj z M. Miheličem) (1957-1967)
  • Savsko naselje (skupaj z M. Miheličem) (1958-1962)
  • Atrijske hiše na ulici Nede Ovčakove (1959)
  • Vrstne hiše v Podgori (1963-1965)
  • Stanovanjski bloki Jugomont (1965-1970)
  • Soseska ŠS - 6 (1966-1971)
  • Stolpnice na Vodovodni cesti (1967-1969)
  • Stanovanjski bloki in stolpnice BS - 3 (1970-1977 in 1980-1982)
  • Stanovanjski objekti v Novem Beogradu (1970-1974)
  • Stanovanjsko naselje v Alžiriji (1983-1986)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2,8 od 39 glasov Ocenite to novico!
Ilija Arnautović: Bežigrajska soseska 3
Ilija Arnautović je svoje celotno ustvarjalno obdobje posvetil stanovanjski gradnji. Foto: A. Mercina: Arhitekt Ilija Arnautović (založba Viharnik)
Ilija Arnautović in Milan Mihelič: Tlorisna zasnova s središčnim sanitarnim vozlom
Arnautović je veliko pozornosti namenil izboljševanju bivalnega okolja uporabnika njegovih stanovanj. Pravo revolucijo je pomenil izum stanovanja s središčnim sanitarnim vozlom, ki je omogočil svobodnejše odločanje o namembnosti posameznih prostorov. Foto: A. Mercina: Arhitekt Ilija Arnautović (založba Viharnik)
Ilija Arnautović: Stanovanjsko naselje Zhun II, Oran (Alžirija, 1983-1986)
Ilija Arnautović je opus zaokrožil s stanovanjskim naseljem v Alžiriji. Foto: A. Mercina: Arhitekt Ilija Arnautović (založba Viharnik)

Dodaj v

 

Odšel je arhitekt velikih stanovanjskih stolpnic

Smrt Ilije Arnautovića
23. januar 2009 ob 10:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Umrl je Ilija Arnautović, arhitekt velikih stanovanjskih sosesk, katerega ustvarjalnost se je vzpenjala od 50. do sredine 80. let.

Leta 1924 v Nišu rojeni arhitekt, šolan v Pragi in z diplomo pri profesorju Ravnikarju, je slovensko in jugoslovansko urbano krajino zaznamoval s tistimi prvinami arhitekturnega snovanja, na katere najpogosteje pomislimo ob omembi socialistične arhitekture. To so stanovanjska naselja. V lastni režiji ali pa v sodelovanju z nekaterimi vidnimi predstavniki slovenskega poznega modernizma, kot sta Milan Mihelič ali Stanko Kristl, so med drugim nastali znamenite prišpičene stolpnice v soseski BS3, niz blokov v istem okolju, stanovanjski objekti v Novem Beogradu, Savsko naselje, stolpnice na Vodovodni in Roški cesti v Ljubljani, šišenska stanovanjska soseska, blok, imenovan Slepi Janez ter več nizov vrstnih hiš in počitniških objektov.

Kanček podeželja v betonskem naselju
Večji del Arnautovićevega opusa sta zaznamovala dva sistemska pogoja: nagla urbanizacija in gradnja socialistične družbe. Glede na to in na dejstvo, da je bilo njegovo delo bolj ali manj omejeno na stanovanjsko arhitekturo, bi lahko sklepali na ozkost Arnautovićevega ustvarjalnega diapazona. V resnici je bil njegov avtorski zamah velik, saj je znotraj stanovanjske arhitekture odkrival vedno nove oblikovne, predvsem pa tehnološke inovacije. S temi se je Arnautović ukvarjal kot arhitekt v službi uporabnika, zaradi česar je svojo arhitekturo poskušal prilagoditi naravi človeka, ki se je z dežele priselil v mesto. Arnautović je zato svoja blokovska naselja rad dopolnil s provizoričnimi vrtovi (najboljši primer so bloki v soseski BS3), stanovanja pa je dopolnjeval z balkoni in cvetličnimi koriti.

Revolucionarni središčni sanitarni vozel
Arnautović je bil eden glavnih promotorjev sistemske montažne gradnje, ki naj bi zagotovila hitrejšo, cenejšo in kakovostno gradnjo. Pravo revolucijo je dosegel v razmišljanju o tlorisni zasnovi stanovanj. Pomemben višek v razvoju stanovanjskega sistema predstavlja stanovanje s središčnim sanitarnim vozlom, ki ga Arnautović leta 1955 zasnuje skupaj z Milanom Miheličem. Ta poteza omogoči zasnovo stanovanja kot enega samega krožno pretočnega prostora in s tem uporabniku zagotovi večjo svobodo pri organizaciji njegovega bivalnega okolja. Med Arnautovićevimi inovativnejšimi posegi so tudi jedilnica kot del dnevnega prostora in omare z nadsvetlobo, uporabljene kot predelne stene.

Za konec veliki projekt v Alžiriji
Zadnji velik projekt Ilije Arnautovića je pomenil tudi konec velike zgodbe o jugoslovanskem gradbeništvu. V osemdesetih je namreč Arnautović s svojimi spoznanji in izkušnjami zaznamoval veliko naselje 4.000 stanovanj v bližini alžirskega mesta Oran. Za načrtovanje šišenske soseske 6 je Arnautović s sodelavci prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa o Arnautoviću veliko povedo besede Aleša Vodopivca: "Arnautović je predstavnik tiste generacije slovenskih arhitektov, ki je razumela svoje delo kot sredstvo za doseganje socialnih idealov, včasih utopij. Zato je imela arhitektura tedaj ugled v družbi in močan simbolen pomen: arhitekti so bili graditelji naše kulturne in nacionalne identitete."

Ni vse tako, kot bi moralo biti
Pri kritičnem vrednotenju Arnautovićeve zapuščine je potrebna pazljivost. Predvsem zaradi nedorečenih finančnih konstrukcij njegovi načrti skoraj nikoli niso bili dokončno uresničeni, poznejši uporabniki pa so objekte brez vsakega spoštovanja do arhitekta, obenem pa tudi brez vsakega občutka za nujnost vizualne celovitosti nekega naselja ali posameznega objekta, arbitrarno prirejali in jih maličili z zastekljevanjem balkonov, ograjevanjem atrijev in drugimi povsem neprimernimi posegi. Razloge, ki so preprečevali Arnautoviću in številnim drugim arhitektom popolno realizacijo idej, pa pojasnjuje izsek iz intervjuja z Edvardom Ravnikarjem.

Ta kot razloge za 'polovičarstvo' v arhitekturi pokojne Jugoslavije našteje: voluntaristično politično poseganje v programe in realizacije; glas urbanistične stroke je vedno utihnil pred politično pametjo, ki pa za to nikoli ni prevzemala odgovornosti; nedostopna in trmasta politbirokracija kot vodnica vseskozi ponesrečene urbanistične politike; preveč jih je bedelo nad urbanistično besedo in dejanji. Danes ni kaj dosti drugače, le da vse prevpije glas kapitala. In prav zato, ker danes ni kaj dosti drugače, tudi Arnautovićeva arhitektura ni arhitektura nekega povsem drugega obdobja, ampak ostaja aktualna tudi danes.

Polona Balantič

Soseska ŠS - 6 (1966-1971)
Ilija Arnautović in Milan Mihelič: Savsko naselje (1958-1962)
Ilija Arnautović: Stolpnice BS - 3 (1980-1982)
Ilija Arnautović: Stanovanjsko naselje Zhun II, Oran (Alžirija, 1983-1986)
Ilija Arnautović: Stanovanjsko naselje Zhun II, Oran (Alžirija, 1983-1986)
Ilija Arnautović: Stolpnice ŠS - 8 ('Slepi Janez') (1972-1973)
Ilija Arnautović: Stanovanjski objekti v Novem Beogradu (1970-1974)
Ilija Arnautović: Stanovanjski objekti v Novem Beogradu (1970-1974)
Ilija Arnautović: Stanovanjski bloki BS - 3 (1970-1977)
Ilija Arnautović: Stanovanjski bloki Jugomont (1965-1970)
Ilija Arnautović: Vrstne hiše v Podgori (1963-1965)
Ilija Arnautović in Ivan Kocmut: Stolpnice in urbanistična zasnova v Mariboru (1954-1955)
Prijavi napako
Komentarji
pinokioc
# 23.01.2009 ob 10:43
T model ti je naredil blok, leta in pa stanovalci v njem so ga pa zasral
user491
# 23.01.2009 ob 12:46
dj tiho prosim, takrat so jih vsaj gradil, vsi smo mel kje stanovat za MINIMALEN denar, danes pa .......... novogradnje za prodajo z zneski v nedogled
vidaest
# 26.01.2009 ob 09:37
Ta arhitektura je pač socialistična in v tistem času je bila obravnavana kot edina 'pravilna' arhitektura, tako kot je bil socialni realizem edina pravilna smer v literaturi. Tako je, ko politika bdi nad vsem. Danes je pa kapital, kot je povedala avtorica. Tisti, ki se zgražajo nad tako arhitekturo (kamor spadam sicer tudi sam) pa malo poglejte naokrog po blokih, ki jim danes lepo pravijo vila bloki, soseske pa imenujejo razne sončne poti, mirni zalivi, večerni gaji, pa ne ne vem kaj še. Kakšne gradnje so to! Stropi nizki, materiali poceni, da tlorisov sploh ne omenjam, ker tako nefunkcionalnih še v jugi niso delali. In za tak drek moraš odšteti po 3000EUR na kvadrat...
mirela
# 23.01.2009 ob 19:46
sam beton, nobene topline ni v njegovi arhitekturi...
R I P
kingpin85
# 23.01.2009 ob 18:35
Hmm....vsi ste pametni! A zdravniku tudi razlagate kako naj opravlja svoje delo?!
Arnautovičeve stanovanjske soseske so nastajale v času pomankanja gradbenega materiala, razlog da so te soseske sedaj takšne kot so pa najdete v zadnjem odstavku članka.
Še vedno so njegovi tlorisi stanovanj po zasnovi in uporabnosti svetlobna leta pred tem kar se gradi sedaj in prodaja za 2000€+ na kvadratni meter.
švarci
# 23.01.2009 ob 18:07
in za tako grandnjo so bili potrebni arhitekti?
To so gradnje, ki nam danes (pa tudi takrat) kvarijo podobo naših mest in vasi. Cilj teh objektov je bil z najmanjšimi stroški zbasat v blok čim več ljudi. Zato pa so grajeni izklučno iz cementa (najbolj poceni material), višina stropov v stanovanjih je nizka...
To so ti objekti, ki označujejo našo socialistično preteklost z nizkim nivojem življenja.
Čim prej se jih bo podrlo tem boljše. Drugače tudi življensko dobo nimajo dolgo, glede na gradnjo, ki se ne da kaj dosti popravljat.
JohnMichxx
# 23.01.2009 ob 13:35
A to je ta tip ki je zafuru celo bivšo jugo s temi skrupucalastimi bloki.....
uchris
# 23.01.2009 ob 12:13
kam pa je šel?
Ruudy
# 23.01.2009 ob 11:42
Trideset pravokotnikov pa kvadratov narisat - in jih proglastit za bivanjske prostore - ni glih kakšna ustvarjalnost...
Dr. Kumrovec
# 23.01.2009 ob 11:12
Relikti totalitarne zločinske preteklosti.
pinokioc
# 23.01.2009 ob 10:53
vsi bloki na svetu iz te dobe so "socialistični", ker imajo isti namen. Čim več folka v en objekt na čim manjšem področju.
tacamaca
# 23.01.2009 ob 10:49
Arnautović je bil eden redkih arhitektov, ki je razumel problematiko stanovanjske gradnje..in ne le to, njegove rešitve prostorov so genijalne še danes. Velika škoda je, da ni bil pedagog...mlajšim generacijam bi njegovo znanje prišlo še kako prav.

SF10...v časih, ko je gradil, projekti še niso bili avtorsko zaščiteni in so se brez vednosti projektanta spreminjali kar sproti in na licu mesta...
pinokioc
# 23.01.2009 ob 10:42
lepo!
galoper
# 23.01.2009 ob 12:09
Vest izgleda kot pravljica o tem kako je sraka dobila pisano perje. "Priveski" so podkrepljeni, za glavni pa služi za ozadje. Novica je dobra zato, da oži krog avtorjev sodobnih stanovanj brez oken. Okna se odpierajo, če se ne, so le steklene stene. Dobro plačilo so pa le dobili.
SF10
# 23.01.2009 ob 10:36
Ta model je nam zasral blok.
Čudne nosilne stene, napeljave katastrofa, nefunkcionalni prostori, neprimerni uporabljeni materiali

Naj ti bo lahka slovenska zemlja
aistok
# 23.01.2009 ob 10:44
tipična "socijalistična" gradnja. Če se ne motim, je zadnja slika na Gosposvetski cesti v Mariboru, nekje nasproti zdravstvenega doma.
Kazalo