Metka Krašovec (1941-2018). Foto: BoBo
Metka Krašovec (1941-2018). Foto: BoBo

Za ustvarjanje potrebuješ veliko samosti in prostora.

Metka Krašovec
Metka Krašovec
Metko Krašovec je vedno zanimala lepota kot nekaj, s čimer bi lahko operirala, ne da bi jo to odvedlo v sladkobnost ali kič. Foto: Moderna galerija

Nikakor pa ni bila to racionalna odločitev v smislu 'zdaj sem delala rdeče, zdaj bom pa svetlomodre slike'. Zgodilo se je samo po sebi. Podobno je temu, ko se človek zaljubi. Nikoli se ne odločimo zavestno, v koga se bomo zaljubili, to se zgodi ali pa se ne. Podobno je s sliko.

Metka Krašovec
Metka Krašovec
Metka Krašovec, Tišina I (Frančiškanska cerkev), 1970, Moderna galerija, Ljubljana. Foto: Moderna galerija
Šepetanje
Pred natanko letom dni - in dobri dve leti po smrti pesnika Tomaža Šalamuna - je pri Mladinski knjigi izšla knjiga njegovih pesmi Šepetanje po izboru Metke Krašovec. Pesmi in risbe so nastale v približno istem času, v 80. letih preteklega stoletja, ko sta si bila pesnik in slikarka po prepričanju Šalamuna umetniško najbližje, je Krašovčeva zapisala v spremni besedi. Foto: BoBo

Bolj kot inovacija, bolj kot nasilje avantgarde me zanima katahreza. Nelagodje je bolj subtilno, dlje časa traja, več je nesporazumov in v končni fazi gledalca močneje zagrabi za vrat.

Iz eseja Metke Krašovec Ogledalo, čas (1994)
Metka Krašovec
Ob lanskem prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo. Umetnostna zgodovinarka Breda Škrjanec je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala, da je Metka Krašovec tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije. Foto: BoBo

Poleg zadovoljevanja potreb po preživetju je v človeku tudi močna želja po lepoti in po ohranjanju spomina na magične trenutke v življenju. Slika ima to moč, da v sebi skoncentrira čas in vse te podobe, v katerih se potem lahko prepozna gledalec.

Metka Krašovec
Kibla
V mariborskem razstavišču Kibla Portal so pred par dnevi odprli postavitev, ki so jo naslovili po enem ključnih slikarskih ciklov iz opusa Metke Krašovec - Prisotnosti. Na ogled so znameniti obrazi iz istoimenske serije iz druge polovice osemdesetih in z začetka devetdesetih let 20. stoletja. Ob ta so na željo slikarke postavili dela 31 umetnikov različnih generacij in umetniških zvrsti. Foto: Miha Benedičič/UL ALUO

Metka Krašovec, ki velja za eno najustvarjalnejših in najbolj cenjenih slovenskih slikarskih imen, se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1964. Štiri leta pozneje je magistrirala na oddelku za slikarstvo pri profesorju Gabrielu Stupici, leta 1970 pa še na oddelku za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku.

Med letoma 1966 in 1967 je bila asistentka na oddelku za slikarstvo in grafiko na ameriški univerzi Athens v Ohiu, med letoma 1974 in 1975 pa štipendistka The British Councila na grafični specialki na Royal College of Art v Londonu.

Kot umetnico jo je vedno zanimala lepota, in sicer kot nekaj, s čimer je lahko operirala, ne da bi jo to odvedlo v sladkobnost ali kič. In to zanimanje ni nikoli minilo, še zlasti zato, ker je lepota danes izrinjena v banalnost. Kot je dejala, se ji je to, da je lepota na tem ostrem robu med tem, da je lepota in da pade v banalen kič, zdelo velik izziv za slikarja.

Iskanje in čudenje kot jedro ustvarjanja
Slikarstvo Metke Krašovec se je skozi čas spreminjalo - od v rdečih tonih razžarjenih sakralnih zunanjščin in interierjev do velikih glav med cipresami zračnega Sredozemlja, od krajin do akvarelov poznih let, ki so izhajali bodisi iz izčrpanosti predhodne faze, iz sveže zaljubljenosti ali pa izgube oziroma rane. Prehajanje v vsakič nove faze je razumela kot znak, da se umetnik razvija. Torej da išče in da se čudi, kar pa je tudi jedro njenega slikarstva.

Tako je bila konec 60. let prva v skupini mladih slovenskih slikarjev, ki so jih poimenovali "ekspresivni figuraliki". Tedanje slikarstvo Krašovčeve je izhajalo iz čarobne izkušnje predmeta, ki - večinoma potopljen v toplo barvno polje, kot na primer znamenita Tišina (Frančiškanska cerkev) iz leta 1970 - vzpostavi specifično psihološko razpoloženje. Ob hermetičnem in tesnobnem svetu rdečih slik pa njene sočasne grafike kažejo čisto drugačno likovno podobo. Na litografijah in sitotiskih iz obdobja med letoma 1967 in 1979 umetnica upodablja dvojice, ki lebdijo na nebu nad krajino, zapredene v objem.

"Jaz ne morem biti drugačna"
Ustvarjanje Metke Krašovec se je v začetku 80. let pretresljivo spremenilo - ikonografija je postala pripovedna, barva energična in vitalna, predvsem pa se je sprostila in zaživela njena risba. Z risbami je tedaj neposredno stopila v linijo "nove podobe". Hermetičnost, odsotnost in bolečino zamenjata zasebna mitologija in nekakšna mistična vseprisotnost. V 90. letih se je vrnila k visoko kontroliranemu slikarskemu slogu. Prestop v to smer je nakazala in omogočila slika Ayde iz let 1985 in 1986. Gre za prestop k iskanju vzvišene lepote v popolnih, visoko estetiziranih podobah ženskih in dekliških obrazov. V poznih 90. letih pa je svoj subjekt razvila v čarobne, namišljene pokrajine, ki prikazujejo natančno urejene zelenice in mirno vodo, ki odseva jasno modro nebo.

Pred leti je o sebi dejala, da je na neki način samohodka. "Čeprav, če pogledamo slike, je bilo tudi veliko temnih obdobij, ker vse, kar slikam, je iz mojega življenja," je poudarila umetnica. "Delujem kot motnja. Jaz sem bila vedno motnja, ampak to je moja usoda. Jaz ne morem biti drugačna," je še dodala. Sicer pa je Metka Krašovec od leta 1968 razstavljala na več kot 150 samostojnih in 340 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini.

Mentorstvo danes priznanim umetnikom
Leta 1977 je začela na ljubljanski akademiji poučevati slikarstvo in risanje ter je tako več kot tri desetletja opravljala tudi pedagoški poklic. Znano je, da je kot profesorica na akademiji svoje študente vselej spodbujala, naj ne posnemajo – in tako je ob tem vodilu doštudiralo kar precej ključnih sodobnih slikarskih imen. "Bilo je lepo, ampak trajalo je 31 let. Nato pride čas, da začne človek poučevati sebe," je dejala ob upokojitvi v letu 2008.

Glede tega, ali je mlajšim generacijam kaj lažje, je v lanskem intervjuju za MMC med drugim dejala: "Mlajše generacije si počasi izbojujejo svoje mesto. Sama ne morem trditi, da sem bila ovirana, zatirana ali kar koli. Nisem bila. Vedno je tako, da eni ženski dopustijo. Od ustanovitve akademije leta 1945 pa do mojega odhoda v pokoj sem bila edina profesorica za slikanje in risanje."

Skupno Šepetanje Šalamuna in Krašovčeve
V zadnjih letih se je posvečala predvsem delom na papirju, ob tem je še vedno slikala. Vstopala je tudi v dialog s poezijo; s svojimi risbami in akvareli je dopolnjevala verze pesnikov, kot je Emily Dickinson (v umetniški knjigi Nox portentis gravida) ali pa poezija Cirila Zlobca (pesniška zbirka Ljubezen - čudež duše).

Natanko pred letom dni je pri Mladinski knjigi izšla knjiga pesmi njenega pokojnega moža Tomaža Šalamuna, naslovljena Šepetanja. Pesmi in risbe, zbrane v zbirki, so nastale v približno istem času, v 80. letih preteklega stoletja, ko sta si bila pesnik in slikarka po prepričanju Šalamuna umetniško najbližje, je Metka Krašovec zapisala v spremni besedi. Kot je še povedala na predstavitvi, je sama v tem času začela ustvarjati risbe kot odraz njene ustvarjalne krize. V knjigo je vključila pesmi, posvečene njej ali njuni zgodbi in ker je bilo teh premalo, je dodala še nekaj del, ki so bila najljubša Šalamunu. Kot je povedala na predstavitvi knjige, nikoli, razen v Mehiki, kjer sta se leta 1979 spoznala, nista ustvarjala skupaj.

Najpomembnejša slovenska sodobna umetnica
Krašovčeva je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilco," je takrat med drugim v utemeljitvi nagrade zapisala umetnostna zgodovinarka Breda Škrjanec. Ob tem pa še, da je Metka Krašovec tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije.

Ob prejemu nagrade je umetnica med drugim povedala, da "tako, kot je poezija preživela 5.000 let, tako se je tudi potreba po slikarstvu ohranila od Altamire do danes. Poleg zadovoljevanja potreb po preživetju je v človeku tudi močna želja po lepoti in po ohranjanju spomina na magične trenutke v življenju. Slika ima to moč, da v sebi skoncentrira čas in vse te podobe, v katerih se potem lahko prepozna gledalec". Metka Krašovec je v preteklosti med drugim prejela tudi nagrado Prešernovega sklada in Sterija Award for Set Design.

Velika retrospektiva ob 70. jubileju
Ob umetničini 70-letnici je Moderna galerija pripravila retrospektivno razstavo, ki je zajela vsa glavna slogovna in vsebinska poglavja, ki jih je Krašovčeva prehodila od začetka ustvarjalne kariere. Zastopane so bile t. i. rdeče slike iz obdobja od 1970 do 1979, risbe in slike na papirju iz obdobja nove podobe iz 80. let preteklega stoletja in neoklasicistične podobe obrazov, ki so nastajale od konca 80. let dalje. Vključili pa so tudi obdobje, v katerem se je t. i. neoklasicistična manira razvijala v slikarstvu in risbi na štuku v svojevrstno ikonografijo angelskih figur v pokrajinah, labirinte cipres in mediteranskih gajev.

Skupna razstava z nekdanjimi študenti
V mariborskem razstavišču Kibla Portal je še do 30. junija na ogled postavitev, ki so jo odprli pred nekaj dnevi in jo naslovili po enem ključnih slikarskih ciklov iz opusa Metke Krašovec - Prisotnosti. Na ogled so znameniti obrazi iz istoimenske serije iz druge polovice osemdesetih in z začetka devetdesetih let 20. stoletja. Ob ta so na željo slikarke postavili dela 31 umetnikov različnih generacij in umetniških zvrsti, ki so študirali pod njenim mentorstvom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Metka Krašovec je umrla danes v 77. letu starosti v Ljubljani.

Na spletni strani Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) so napisali, da bo pogreb 5. maja, datum žalne seje pa bodo sporočili naknadno. Prav tako žalno sejo načrtujejo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Datum bodo, kot so zapisali na spletni strani, prav tako sporočili naknadno.


Metka Krašovec je bila lani gostja oddaje Radia Slovenija Razkošje v glavi, leto pred tem tudi gostja Nočnega obiska in tudi oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. V letu 2014 pa ji je Televizija Slovenija namenila še eno izmed epizod oddaje Zapeljevanje pogleda.

Za ustvarjanje potrebuješ veliko samosti in prostora.

Metka Krašovec

Nikakor pa ni bila to racionalna odločitev v smislu 'zdaj sem delala rdeče, zdaj bom pa svetlomodre slike'. Zgodilo se je samo po sebi. Podobno je temu, ko se človek zaljubi. Nikoli se ne odločimo zavestno, v koga se bomo zaljubili, to se zgodi ali pa se ne. Podobno je s sliko.

Metka Krašovec

Bolj kot inovacija, bolj kot nasilje avantgarde me zanima katahreza. Nelagodje je bolj subtilno, dlje časa traja, več je nesporazumov in v končni fazi gledalca močneje zagrabi za vrat.

Iz eseja Metke Krašovec Ogledalo, čas (1994)

Poleg zadovoljevanja potreb po preživetju je v človeku tudi močna želja po lepoti in po ohranjanju spomina na magične trenutke v življenju. Slika ima to moč, da v sebi skoncentrira čas in vse te podobe, v katerih se potem lahko prepozna gledalec.

Metka Krašovec
Poslovila se je Metka Krašovec
Umrla je Metka Krašovec
Poslovila se je Metka Krašovec
Umrla je Metka Krašovec