Rodila se je leta 1931 v Ilirski Bistrici in svojo umetniško pot začela na Goriškem. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost je študirala pri Maksimu Sedeju, Gojmirju Antonu Kosu in Mariju Preglju, grafiko pa pri Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Bila je članica znamenite Grupe 69.

V sedemdesetih letih se je uveljavila doma, po Jugoslaviji in v svetu predvsem kot grafičarka, sama je razvila tehniko barvne jedkanice z nalaganjem raznobarvnih grafičnih plasti. Predvsem znamenite so bile njene grafike bidermajerskih zof in stolov ter drugih predmetov, ki so metafora zavesti o minevanju časa, o starem in novem, o videzu in tem, kar se skriva za njim.

Njeni predmeti imajo večkrat antropomorfne poteze, saj je sama nekoč rekla, da je "eno izmed jeder njene ustvarjalne stiske prav potreba srečati človeka, odgrniti zaveso ravnodušnosti brez deklarativnega hrupa".

Adriana Maraž je imela 28 samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah. Za svoje ustvarjanje je dobila več nagrad, med drugimi je leta 1977 prejela Jakopičevo nagrado, leta 1983 pa nagrado Prešernovega sklada.