Drugo
Jože Ciuha
Jože Ciuha je zapustil širok in raznolik opus, njegova umetnost pa je osebno obarvana in pogosto prežeta z ironijo. Foto: BoBo
Jože Ciuha: Prerok, 1973, mešana tehnika/akril na pleksisteklu, 103 x 113 cm. Zasebna last.
Jože Ciuha: Prerok, 1973, mešana tehnika/akril na pleksisteklu, 103 x 113 cm. Zasebna last. Foto: MGML
Jože Ciuha
V zadnjih letih se je Ciuha posvečal upodabljanju človeške komedije, saj je na ljudi gledal kot na komične marionete in se s takšnim načinom, kot je dejal za dokumentarni potret TV Slovenija, upiral agresiji časa. Foto: BoBo
       Človek v stremljenju po svoji notranji logiki išče svoj lastni rokopis. Mene je vedno vznemirjala risba kot taka, linija, ki drhti in govori.       
Jože Cihua
Ciuhovemu silovitemu ustvarjalnemu navdihu je vodilno gonilo predstavljal preplet življenjskih izkušenj in modrosti, ki si jih je pridobil na popotovanjih po svetu. Foto: MGML

Dodaj v

Umrl je slikar Jože Ciuha

Trmast iskatelj lastne likovne poti
12. april 2015 ob 13:20,
zadnji poseg: 12. april 2015 ob 14:47
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Dva tedna pred 91. rojstnim dnem je umrl slikar in pesnik Jože Ciuha, eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov.

Jože Ciuha se nikoli ni zmenil za modne smernice v umetnosti, ampak ga je vedno vznemirjalo iskanje lastne likovne govorice. Svoboda mu je veliko pomenila, v njej je prepoznal zrcalo duhovne zrelosti in ustvarjalne sposobnosti posameznika. "Tako kot sem želel biti informiran, sem želel biti drugačen. Nisem želel ponavljati in biti ena od variant že ponujenega koncepta," je razmišljal umetnik.

Na akademiji se je sicer nekaj naučil, je dejal pred leti, a je po študiju potreboval 20 let, da je naučeno pozabil in našel samosvoj izraz. "Človek v stremljenju po svoji notranji logiki išče svoj lastni rokopis. Mene je vedno vznemirjala risba kot taka, linija, ki drhti in govori."

Televizija Slovenija bo 14. aprila obeležila spomin na Jožeta Ciuho. Dokumentarni portret Jože Ciuha, slikar svojega časa, (avtorja Uroša Zavodnika) bodo na na 2. programu predvajali ob 20.00.


Rodil se je leta 1924 v Trbovljah. Najprej se je posvetil študiju primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in arheologije, šele zatem študiju na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Po diplomi je leta 1950 opravil še specialko za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu. Že med študijem je obiskal Makedonijo, kjer so nanj pomembno vplivale srednjeveške freske in bizantinsko izročilo.

Leta 1956 je odšel v Pariz, pozneje je študijsko potoval na Vzhod, v Mjanmar, kjer je raziskoval vzhodnjaško in budistično filozofijo ter duhovnost. Tudi tam je našel navdih za svoje slikarstvo. Potoval je na Tajsko, v Kambodžo, Indonezijo, Bangladeš in Indijo. Leta 1964 je potoval po Južni Ameriki, nato se je podal še proti ZDA in Mehiki, svoja doživetja s potovanj pa zapisal v knjigah Potovanje v deveto deželo, Okameneli smehljaj in Pogovori s tišino.

Med vsemi kraji, v katere ga je zanesla pot, mu je bil najljubši Pariz. Tja se je vedno znova vračal, v osemdesetih letih pa se v francosko prestolnico tudi preselil. Tam se je srečal s pesnikom in likovnim kritikom Alainom Bosquetom, ki mu je odprl pot na pariško likovno prizorišče.

Umetnikov slikarski opus je izjemno širok in raznolik, vsebinsko pa ga povezuje prežetost z ironijo. Nikoli ni ostal zavezan eni tehniki, ampak je vedno znova preizkušal drugačne izrazne načine. Slikal je na platno, papir in pleksisteklo, se ukvarjal z grafiko, ustvarjal mozaike, tapiserije in freske. Posvečal se je tudi scenografiji, kostumografiji in izdelavi lutk.

V večnem ustvarjanju svojega najboljšega dela
Vpliv srednjeveške, zlasti bizantinske umetnosti, je prepoznati v ritmičnem nizanju figur, ki lebdijo na zlatem ozadju, stare vzhodne kulture pa so svojo sled pustile v vzhodnjaških pismenkah, ki se zlate izrisujejo na temnem monokromnem ozadju. Ciuhovo umetnost bi lahko povzeli kot z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom. Na človeške slabosti je opozoril s pomočjo živalskih podob, človeški lik pa je rad tudi groteskno interpretiral. Ustvarjal je do konca, saj kot je večkrat dejal: "Še vedno delam, kot da najboljšega dela še nisem ustvaril."

Večkrat nagrajeno ustvarjanje
Za svoje delo, ki ga je predstavljal na več kot 400 samostojnih in 300 skupinskih razstavah, je bil večkrat nagrajen. Leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo nagrado so mu podelili leta 1981, za leposlovno knjigo za otroke je bil leta 1965 nagrajen z Levstikovo nagrado, lani pa je prejel nagrado za življenjsko delo na področju knjižne ilustracije. Prejel je tudi častni naziv vitez lepih umetnosti in literature ter avstrijski častni križ znanosti in umetnosti, bil je tudi član Ruske akademije umetnosti. Na zadnjem Slovenskem bienalu ilustracije so umetniki podelili nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo.

Ciuha se je posvečal tudi pedagoški dejavnosti. Med letoma 1974 in 1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Bil je gostujoči predavatelj na Zahodni michiganski univerzi, dve leti je poučeval grafiko na mednarodni grafični šoli v Benetkah in dvakrat predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Kot je sporočila njegova družina, se bodo od umetnika poslovili v četrtek na Plečnikovih Žalah.


V priloženem posnetku si oglejte dokumentarni portret Jože Ciuha – slikar svojega časa, ki ga je umetniku posvetila TV Slovenija.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
REsnica
# 12.04.2015 ob 13:52
Na akademiji se je sicer nekaj naučil, je dejal pred leti, a je po študiju potreboval 20 let, da je naučeno pozabil in našel samosvoj izraz

in to je naredil temeljito.
zase ne morem reči, da so mi njegove slike nekaj nalepšega, so pa vredne vse pozornosti, ker so samo njegove. Težko bi mu našli primerjavo. Njegov opus je zaneslivo doprinos k svetovnemu slikarstvu in tega pečata ni in ne more izbrisat tudi njegov odhod.
miss_theory
# 12.04.2015 ob 14:00
Z gotovostjo trdim, da nas je zapustil velikan. To je največji slovenski slikar, zame osebno bolj navdihujoč kot npr. Picasso, ki se mu postavlja ob bok. Njegov opus je izjemen in tudi obsežen (česar za mnoge slovenske 'slikarje' ne moremo trditi).

Upam, da bodo njegova dela sedaj, posthumno, le visela v Narodni galeriji.
sober
# 12.04.2015 ob 15:50
se ti priklonim, g.Ciuha, odšla je velika duša.
pace
# 12.04.2015 ob 18:26
Res je bil poseben. Tudi mi smo ga že kot otroci poznali preko ilustracij. Spomnim se nekdanje sošolke, ki si je, že veliko let nazaj, ko si je opremljala novo stanovanje, šla kupit dve sliki od Ciuhe.
Dokumentarni portret si bom pa še ogledala. O njem mi je že pripovedovala nekdanja prof. likovne pedagogike, ki je lani, ko je bil na TV v poznih nočnih urah, namerno dolgo bedela, da si ga je lahko ogledala.
Slava mu in sožalje svojcem!
evaevi
# 12.04.2015 ob 18:11
Spoznala sem ga kot otrok preko ilustracij, takrat zlasti mačk 'z ritko'.
In si samo zanj zapomnila kot majhen otrok tudi ime in priimek nezgrešlivega ilustratorja.
Kasneje sem sledila njegov slikarski in človeški potencial.
Moram reči, da me je ta novica zdajle pretresla,
pričakovala sem nekako kar še, kar še!
severna zvezda
# 12.04.2015 ob 14:31
..... Velik UMETNIK in pred svojim časom. Prerok pa najbolj domiselno delo - tako z osrednjim ''likom'' kot v naslovu. Vedno aktualno, kot ogledalo Slovencem ......

Jože Ciuha: Prerok, 1973, mešana tehnika/akril na pleksisteklu, 103 x 113 cm. Zasebna last. Foto: MGML
oliva
# 12.04.2015 ob 22:24
"zame po pravici ni največji slovenski slikar..."

Ja, verjamem.
Ker imamo vsi tudi neko svojo zaznavo - pa nenazadnje tudi okus.
Meni pa po pravici je.

Tak opus, skozi vse življenje, držal svojo špuro in se hkrati in ohranjal in nadgrajeval...
Meni je dejansko pustil največji vtis in pečat.
(dejansko se ta hip ne spomnim nikogar, ki bi mu ga lahko postavila ob bok)
Prepečenec
# 12.04.2015 ob 21:30
Njegova avtobiografija je ena boljših slovenskih knjig. Priporočam.
ennui
# 12.04.2015 ob 16:42
Sožalje Petru in ostalim svojcem.

Naj počiva v miru, življenje je imel zanimivo, dolgo in uspešno.
Ljubiljančan
# 12.04.2015 ob 14:43
Čeprav "neotroške", so bile zame neverjetno dobre tudi ilustracije v zbirki Čebelica.
balkanacsem
# 13.04.2015 ob 14:15
ne spoznam se na slikarstvo,a nisem nikoli razumel da mu država ni dala prostora za shranjevanje njegovih slik,kot znanemu Slovenskemu umetniku.Poznala sva se samo
toliko ker sem pomagal pri skladiščenju njegovih del.
Moje sožalje družini.
MestuInSvetu
# 12.04.2015 ob 21:54
Jože, kot mulc sem vas spoznal l. 87 pri Ivetu Šubicu;bila je zima in smo šli laufat na smučeh... , ampak tiste napolitanke, "inozmemske" pa ne bom nikoli pozabil! Počivajte v miru in poklon vašemu delu!
Oranžni
# 13.04.2015 ob 11:25
Imel sem ta priviligej, da sem ga v zadnjih dveh letih večkrat srečal, ob predstavitvi njegovih del. Nisem se mogel načuditi bistrosti njegovega uma, kjub njegovim letom. Fantastična je bila tudi njegova pregleda razstava v Jakopičevi galeriji, kako leto in pol nazaj.
kozorog1973
# 13.04.2015 ob 10:13
zemlejmerec, tudi Picassove slike niso všečne, važna je vsebina oz sporočilo umetnikove slike.
to ni replika!
kozorog1973
# 13.04.2015 ob 07:32
itak grinta samo čudn zakaj so ga potem Parižani vzeli potemtakem za svojega.kot vedno pa smo mi Slovenci vedno nekaj več pred ostalimi narodi, kajne.
tina-leander
# 12.04.2015 ob 23:38
Non temete l'oscurita - accettate il suo abbraccio (Fear not the darkness - but welcome its embrace). Requiescant in pace (Rest in peace).

Počivaj v miru in naj ti bo zemlja rahla.
ZeK
# 13.04.2015 ob 13:39
Breathe

neznanje, nerazgledanost, nepoznavanje česarkoli, ja, to je povprečen "novinar", "urednik", "administrator" na MMC-ju.

da v bistvu s tem grobo posegajo v svobodo izražanja (kar je sicer kaznivo), ne zanima nikogar.

prdeno se odstraniš iz MMC,si zato, da gremo v skupno akcijo, pa če je potrebno z ovadbo zaradi kršitve svobode izražanja.

in zato, ker vsebina, ki naj bi dovoljevala prisilno plačevanje prispevkov, kot je to takrat ugotovilo US, v ničemer ni izkazana v praksi?
Breathe
# 13.04.2015 ob 12:57
Pred nekaj leti smo domov povabili znanega slikarja, da bi ocenil slike.
Molče jih je pregledoval. Ko je naletel na eno dobro, je rekel: To se pa vidi, da je delal pravi malar.
In vi me zato, ker sem uporabil ta izraz, ki sem ga slišal od umetnika za umetnika, brišete.
Bolniki.
Čedalje bliže sem sklepu, da teh vaših bednih strani ne odprem nikoli več....
Lep pozdrav.
fuckwad
# 13.04.2015 ob 10:44
Šimpanza z avreolo ne prodam!
oliva
# 12.04.2015 ob 14:38
Se pridružujem, @miss_theory.
Tudi zame največji slovenski slikar (pa tudi velik človek).
ZeK
# 13.04.2015 ob 19:05
od kdaj je malar žaljivka?

sskj:

málar -ja m (ȃ) žarg. slikar: znan malar ∙ pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus // nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe ♪
kozorog1973
# 13.04.2015 ob 15:26
Zek jaz bi pa šel v akcijo da se tebi in tebi podobnim prepove smetiti tu gor
ZeK
# 13.04.2015 ob 10:05
Ciuha je bil velik slikar.
kdo je "največji" je nepomembno, stvar gledišča, preferenc...
v moji liniji mi je bil bliže pred kratkim preminuli Zmago Jeraj. vendar to je samo moje mnenje.
zemljemerec
# 13.04.2015 ob 09:16
Meni je knjiga bolj všeč...
Modrijan6
# 13.04.2015 ob 07:12
Prebral poste komentatorjev, neverjetno kakšne "strokovne kritike"..... in dodajam stihe poeta:"Le čevlje sodi naj kopitar"......
REsnica
# 12.04.2015 ob 20:23
zame po pravici ni največji slovenski slikar... je pa recimo v družbi mušiča, naših impresionistov jakopiča, groharja, kobilice, ažbeta.... do modernih grafikov ki so se učili pri Božidarju Jakcu...pa Tršar, marušič...

meni je izbirat najboljšega slikarja, kiparja... podobno kot bi mati izbrala najljubšega otroka in to povedala vsem naglas.

če malo pretiravam, lahko rečem, da je cjuha zame večji izumitelj in genij med slikarji, kot pa da bi ga imel za najboljšega slikarja.

Njegovim slikam bo cena rastla s časom, ker jih je s svojim vizionarstvom , vsaj malo namerno, ustvaril za prihodnost. tu vidim njegovo prednost pred veliko večino drugih velikanov slikarstva.
kozorog1973
# 13.04.2015 ob 15:14
breathe daj tiho bodi inne sklicuje se na nekega znanega slikarja, na drugi strani pa imaš množico priznanih slikarjev ki so mu peli slavo, očitno je zate on malar, zame si pa ti bed.. ker žališ
grinta
# 13.04.2015 ob 00:20
Nič posebnega,njegove ilustracije definitivno niso bile nek presežek,kar je ustvarjal pa je bil tipičen produkt teorij modernizma.Ciuha je tolk velik kot je trenutno relevantna modernistična dogma, testa časa pa za razliko od rembrandta ali goye ne bo preživel.
Kazalo