V letu 2010 so statistiki našteli 49 kinematografov, enega več kot v letu 2009. Kinematografi, ki so poročali o svoji dejavnosti, so imeli večinoma 35-milimetrske kinoprojektorje; takih je bilo okoli 64 odstotkov. Digitalne projektorje je imelo 17 odstotkov kinematografov. Foto: Nada Žgank
V letu 2010 so statistiki našteli 49 kinematografov, enega več kot v letu 2009. Kinematografi, ki so poročali o svoji dejavnosti, so imeli večinoma 35-milimetrske kinoprojektorje; takih je bilo okoli 64 odstotkov. Digitalne projektorje je imelo 17 odstotkov kinematografov. Foto: Nada Žgank
Glede na književno zvrst so bili med izdanimi leposlovnimi deli z največjim odstotkom izdanih naslovov zastopani romani (40,7 odstotka), sledijo kratke zgodbe (25,5 odstotka), pesniška dela (20,1 odstotka), dramska dela (1,5 odstotka) in drugo (12,1 odstotka). Foto: EPA

Statistični podatki Slovenskega filmskega centra (SFC) in Statističnega urada RS prikazujejo tudi druge podrobnosti lanske slovenske filmske produkcije. V letu 2010 je bilo denimo med prvič predvajanimi slovenskimi filmi osem dolgometražnih in 16 kratkometražnih oz. srednjemetražnih, 20 dokumentarnih in trije animirani filmi. V primerjavi z letom 2009 je bilo predvajanih pet filmov več, skupno število gledalcev dolgometražnih filmov v slovenskih kinematografih pa se je povišalo za približno 100 tisoč.

Eksplozija reklam, spotov in drugih oddaj
Med avdiovizualnimi deli močno prevladuje lastna produkcija. Filmski producenti, ki so sporočili podatke statističnemu uradu, so lani v lastni produkciji proizvedli 16.807 avdiovizualnih del, kar je v primerjavi z letom 2009, ko je bilo proizvedenih 4090 avdiovizualnih del, skoraj štirikrat več. Nadja Svetlin Kastelic iz Statističnega urada RS je razložila, da gre to povečanje na račun drugih TV-avdiovizualnih del, kot so reklame, spoti in druge oddaje, ki so namenjene prikazovanju na televiziji. Po poročanju slovenskih filmskih distributerjev, ki so odgovorili na vprašalnik FILM-D, je bil v letu 2010 distribuiran 1301 naslov avdiovizualnih del z naklado 373.708 del, od tega 976 slovenskih del, 311 del iz EU, 12 iz ZDA, delež preostalih pa je zanemarljiv.

Med nosilci je bilo prodanih največ DVD-jev, in sicer 125.835, medtem ko distributerji o prodaji že precej zastarelih VHS-kaset niso poročali. Po podatkih Fivie in SFC je bilo v letu 2010 distribuiranih 1220 kopij dolgometražnih filmov, od tega 71,6 odstotka novih dolgometražnih filmov. Po besedah Svetlin Kasteličeve zajetje poročevalskih enot, ki statističnemu uradu poročajo statistiko proizvodnje in distribucije filmov, ni popolno, čeprav so enote po zakonu o državni statistiki dolžne poročati. V obdobju med letoma 2004 in 2010 je bilo v slovenskih kinematografih največ gledalcev v letu 2004, in sicer približno tri milijone.

Lani izdanih 500 naslovov manj kot leta 2009
Bolj negativen trend pa je v letu 2010 po podatkih Statističnega urada RS opaziti pri izdajanju knjig. Lani je bilo izdanih 5621 knjig in brošur, kar je v primerjavi z letom 2009 približno 500 naslovov manj. Med njimi je bilo 1315 leposlovnih del, večinoma romanov, kar je 158 manj kot v letu 2009. Izdanih je bilo 657 naslovov iz slovenske, 658 pa iz tuje književnosti.

Med v letu 2010 izdanimi naslovi je bilo glede na izvor 69,2 odstotka izvirnih del in 30,8 odstotka prevodov, po vrsti izdaje pa 86,4 odstotka prvih izdaj in 13,6 odstotka ponatisov, je še razvidno iz podatkov statističnega urada.