Sinoči je bil premierno na sporedu celovečerni TV-film Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, za katerega je scenarij in režijo napisal Miran Zupanič, nastal pa je v produkciji TV Slovenija, kajti "dolžnost igranega programa je, da v zgodbe - upam, da prepričljive - ujame trenutek, čas, ki se dogaja v Sloveniji", kot je za Odmeve povedal urednik igranega programa Jani Virk. "Maks Bigec je letos eden redkih slovenskih filmov, poleg Izleta Nejca Gazvode in filma Klemna Dvornika Kruha in iger, ki korespondira s časom, v katerem nastaja," je prepričana tudi filmska strokovnjakinja Ženja Leiler.

Maks Bigec, šestdesetletni odpuščeni delavec, ugrabi predsednika uprave podjetja, ki je pred stečajem. S tovrstno zgodbo delavca se lahko poistoveti marsikdo; tudi Vlado Novak. "Na tisoče in tisoče ljudi, ki preživljajo podobno usodo kot Maks Bigec, po mojem mnenju celo kdaj pa kdaj razmišljajo o tem, da bi naredili kakšno neumnost. In stvar te države je, da to seveda prepreči," pravi Novak.

Maksi Bigci smo mi vsi
Na vprašanje, zakaj je torej Bigec soliden, pošten in tradicionalen, pa vseeno izgubi, Zupanič pravzaprav nima odgovora. "Bojim se, da smo vsi v nekem delu svojega jaza, predvsem tisti, ki smo še iz časa socializma, majčkeno tudi Maksi Bigci - naivni, verjamemo v pravičnost (in prav je, da verjamemo), ampak očitno se svet vrti tako, da je kar veliko nepravičnosti. Človek se lahko kaj hitro znajde v položaju poraženca - prav danes sem prebral, da četrt milijona Slovencev živi pod pragom revščine in da se ta delež še povečuje. Pravzaprav se bojim, da se nam približuje čas rastočih in vedno bolj rušilnih socialnih nemirov," je režiser povedal v Odmevih.

Vsak ustvarjalec poskuša korespondirati z duhom časa, je prepričan Zupanič. Sam se je Zmage lotil, ker ga "boli marsikaj, kar se pri nas dogaja". "Mislim, da se stvari ne vrtijo v pravo smer, da se naša družba razgrajuje in da smo postavljeni v položaj, ko drug drugemu naj ne bi bili več ljudje, ampak na neki način samo še sredstvo za doseganje cilja. S človečnostjo, ki zaradi širših zgodovinskih tokov kopni, se razgrajuje, atomizira tudi naša družba. In če družba ni kohezivna, se spreminjamo v nekakšen zverinjak."