"To ni film o vojni, ampak o posledicah vojne," opisuje svoj film režiser Ahmed Imamović. Belvedere, naslov se nanaša na ime dejanskega begunskega kampa za preživele, ki so življenje zapisali neutrudnemu iskanju posmrtnih ostankov svojih ljubljenih. "Mislim, da je celo težje in grozoviteje gledati posledice nasilja kot samo nasilno dejanje. Grozljivo ponižujoče je gledati te ženske, ki po 15 letih ne najdejo posmrtnih ostankov," pravi režiser, ki je tudi avtor scenarija.
Film Ahmeda Imamovića, ki je temo vojne v Bosni in Hercegovini obravnaval tudi v kratkem filmu Deset minut, za katerega je leta 2002 prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši izdelek v kategoriji kratkih filmov, bo v sarajevske kinematografe prišel 2. decembra.
Belvedere pripoveduje zgodbe o osamljenem življenju predvsem sorodnic žrtev Srebrenice, ki tavajo od množičnih grobišč do identifikacijskega centra v upanju, da bi našle posmrtne ostanke svojih sinov, bratov, očetov in soprogov.
Gre torej za posledice, ki jih je prinesla najtemnejša epizoda krvavega razpada Jugoslavije, v katerem je umrlo 8.000 muslimanskih mož in dečkov v dnevih, ki so sledili 11. juliju 1995, ko so bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića zavzeli to muslimansko enklavo, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov. Svoje žrtve so zagrebli v številna množična grobišča, ki jih še vedno odkrivajo in preiskujejo forenziki, da bi z DNK-analizami odkrili njihovo identiteto in svojcem vsaj delno omogočili, da zapro to poglavje.
Skozi temo prikazano trpljenje
Film predstavlja življenja preživelih svojcev, ki se po vojni prizadevajo prilagoditi družbi v prehodu in ostanejo osamljeni v zaprtem svetu begunskega kampa, kjer se njihove misli ter dejanja vrtijo okoli velike izgube. Poskus mladeniča, da bi pobegnil življenju v kampu in vstopil v svet resničnostne televizije, se izjalovi, ko spozna, da preteklosti ni mogoče ubežati, dokler ne bo dosežena pravica.
"Žal imamo krvavo preteklost, vendar je ne smemo pozabiti," je prepričan Imamovic, ki bo zadovoljen, če bodo gledalci v 90 minutah filma občutili nelagodje in slabost, ki ju te ženske občutijo že 15 let.
Črno-belo prikazano življenje glavnega protagonista je močan kontrast žarečim barvam resničnostnega TV-šova in banalnega govoričenja njenih udeležencev. "Vse, kar se dogaja, se zdi, kot da se dogaja v temi," pravi Munira Subasić, predsednica združenja mater Srebrenice in Žepe, ki je sodelovala pri filmu. "Skozi temo je prikazal naše trpljenje."