Letos so nas med drugim strašili gotska pravljica izpod peresa Guillerma del Tora, brutalen korejski film maščevanja, irska različica dobrega starega najstniškega slasherja in Wes Craven.

V noči z 31. oktobra na 1. november Kinodvor je letos že četrto leto zapored gostil šest filmskih delikates krvavega žanra, ki jih po svoji presoji izbira in aranžira filmski strokovnjak Marcel Štefančič jr. Za primerno srhljivo vzdušje (in "zombifikacijo") gostov je z izdelavo krvavih ran in drugih 'horror' mask skrbela Mariča, na izhodu iz dvorane pa so te dni na ogled mračni fotografski utrinki maratonov "groze, gorja in gravža" iz prejšnjih let. Posebne "krvave specialitete" je ponujala tudi filmska kavarna v preddverju, filmska knjigarna pa priložnostno ponudbo DVD-jev.

Osrednja atrakcija pa kljub vsemu ostajajo filmi. Letošnja šesterica je bila videti takole:
Ne boj se teme (Don't Be Afraid of the Dark, ZDA, r. Troy Nixey) ob 19.00,
Julijine oči (Los ojos de Julia, Španija, r. Guillem Morales) ob 21.00,
Videl sem hudiča (Akmareul boatda, Južna Koreja, r. Dži Vun Kim) ob 23.15,
Gobice (Shrooms, Irska/Velika Britanija/Danska, r. Paddy Breathnach) ob 2.00,
Reciklaža (Gwai wik, Hongkong/Tajska, r. Danny Pang in Oxide Pang) ob 3.45 in
Odreši me zla (My Soul to Take, ZDA, r. Wes Craven) ob 5.45.

Prva je vreščala Katie Holmes
"Film o šepetajočih bitjih, ki se hranijo s človeškimi zobmi? Ultimativna nočna mora o zobni miški," je o filmu Ne boj se teme zapisal recenzent Rolling Stona. Sloviti mojster pravljično obarvane groze Guillermo del Toro, ki pri filmu sodeluje kot producent in (z Matthewom Robbinsom) kot scenarist, si je na novo izmislil televizijsko grozljivko iz leta 1973, ki je kot otroka strašila njega. Čeprav je režijo filma prepustil stripovskemu veteranu Troyu Nixeyju, lahko "njegove prstne odtise vidimo povsod".

Medtem ko arhitekt Alex (Guy Pearce) in njegovo dekle Kim (Katie Holmes) obnavljata notranjost gotskega dvorca, kamor sta se pravkar vselila, se Alexova hčerka Sally (Bailee Madison), plašna, samotarska in osamljena deklica, potika po mračnih kotičkih posestva. Raskav šepet skrivnostnih bitij, ki ji obljubljajo prijateljstvo in ki so tako zelo lačna, jo zvabi v skrito klet, v katero že stoletje, vse od skrivnostnega izginotja prvotnega lastnika graščine, ni stopila človeška noga. A ko Sally podleže radovednosti, nevede odpre vrata peklenskemu podzemlju in iz teme prebudi leglo starodavnih, mitskih pošasti, odločenih, da jo zvlečejo v brezdanje brezno skrivnostne hiše ...

Kako se braniš, če sovražnika ne moreš videti?
Julijine oči so, tako Štefančič, napet in tesnoben psihološki triler o strahu pred slepoto in grozi nevidne grožnje, prežet s srhljivo hitchcockovsko atmosfero, obenem pa vizualno eleganten, dodelan in domiseln pomežik klasikam, kot sta Wait Until Dark in The Spiral Staircase. (Tudi pri tem filmu ima kot eden od producentov prste Guillermo del Toro, režiral in scenarij zanj napisal je Guillem Morales, v njem pa poleg španske zvezdnice Belén Rueda igrajo še Lluís Homar, Pablo Derqui, Francesc Orella, Joan Dalmau in Julia Gutiérrez Caba.)

Julia, ki trpi za neozdravljivo očesno okvaro, odkrije obešeno truplo svoje sestre Sare v kleti njene hiše. Sara je pred smrtjo že oslepela zaradi iste bolezni, in čeprav vse kaže na samomor, začne Julia, ki je prepričana, da je sestro nekdo umoril, na lastno pest raziskovati skrivnostno ozadje tragedije. Kmalu se znajde v labirintu preteče nevarnosti in naraščajoče groze – v temačnem svetu skrivnostne, zlovešče navzočnosti. Bolj ko odkriva resnico o sestrini smrti, bolj je prepričana, da jo nekdo opazuje. Slepa in ujeta v Sarini hiši, se Julia znajde v nočni mori, iz katere se ne more kar tako prebuditi.

Brutalno klanje po korejsko
Videl sem hudiča režiserja Dži Vun Kima je, ocenjuje Štefančič, "dragulj v zakladnici korejske tradicije maščevalnega horrorja, ki v brutalnosti nasilja presega samega mojstra maščevanja Čan Vuk Parka". Njegov protagonist, Kjung Čul, je utelešenje zla, nevaren psihopat, ki ubija iz užitka. Na peklenske načine, ki si jih ni mogoče niti zamisliti, je umoril že celo serijo žensk. Njegove žrtve so mlade, celo deklice. Policija ga išče že dolgo, a zaman. Neke zasnežene noči postane njegov plen hči upokojenega policijskega načelnika Džu Jeon, ki jo najdejo brutalno umorjeno in razkosano. Njen zaročenec, tajni agent Su Hjun, se zaobljubi, da bo izsledil morilca in Džu Jeon krvavo maščeval, pa čeprav bo moral zato tudi sam postati pošast. Razplete se grozljivo izprijena igra mačke in miši, ki ločnico med dobrim in zlim ne le zabriše, pač pa brutalno zradira.

Precej dober občutek o tem, kaj lahko od filma pričakuje, da človeku utrinek iz recenzije v ameriškem Varietyju: "Perverzna žanrska zabava par excellence se zazre v obličje čistega zla, ne da bi trenila z očesom. Triler o serijskem morilcu popelje tako globoko v območje brutalnega klanja kot še nikoli. Ljubitelji pristnih azijskih akcionerjev in horrorja si bodo obliznili prste."

Nič ne strezni bolj kot beg pred morilcem
"Grozljiv, napet, atmosferičen in čisto zatripan preživetveni triler" Gobice irskega režiserja Paddyja Breathnacha je "kombinacija čistokrvnega najstniškega slasherja in stilizirane, nadnaravne azijske grozljivke, križanec Odrešitve in Čarovnice iz Blaira, ki mu uspe v poldrugi uri srha in suspenza s končnim razpletom počakati do konca".

Pet ameriških najstnikov prileti na Irsko, da bi se staremu prijatelju pridružili pri posebnem kampiranju. Jake (Jack Huston) jim je obljubil trip njihovega življenja, saj v irskih gozdovih menda rastejo najboljše nore gobe na svetu. Slišati je zabavno, a ko začne druščina tripati, ni nikomur več do smeha. Bluta (Robert Hoffman) pogrešijo že po prvi noči. Tara (Lindsey Haun) je prepričana, da je mrtev, a ji nihče ne verjame. Zadeta je, tako kot vsi drugi. To je bil vendar cilj celotne odprave. A v teh gozdovih niso sami. Tam zunaj je nekaj, kar jih opazuje. Kar jih hoče ubiti. In groza je veliko močnejša od gobic.

Korak v vzporedni svet nadnaravnega
Reciklaža, tehnično najbolj spektakularen projekt legendarnih hongkonških dvojčkov Dannyja in Oxida Panga, avtorjev kultne uspešnice Oko, je nadrealistična in srhljiva fantastika, ob kateri baje resno podvomite o etičnosti reciklaže.

Mlada pisateljica Ting Jin je avtorica popularne romantične trilogije. Njene knjige so tako pristne in žive, da bralci že nestrpno pričakujejo naslednjo. Med pisanjem knjige o nadnaravnih silah pa Ting Jin doživi ustvarjalno blokado. Da bi spet našla navdih, se zapre v svoje stanovanje, kjer ji začne realnost hitro polzeti skozi prste, pred očmi pa se ji materializira bizaren univerzum njene nedokončane knjige. Neke noči se odloči slediti skrivnostnemu povabilu v kraljestvo domišljije in znajde se v paralelnem svetu resnične groze. V deželi pozabljenih in odvrženih reči, neizrečenih misli in neizpolnjenih obljub ter zavrženih bitij, željnih maščevanja ...

Nagrada za najzdržljivejše: Wes Craven
Wes Craven je z Odreši me zla ustvaril mešanico svojih kultnih franšiz, Krika in Nočne more v Ulici brestov, klasičen najstniški slasher, v katerem se sprašujemo, ali se nadnaravni morilec vrača iz groba in ali so prebivalci malega ameriškega mesteca ponovno žrtve mladih psihopatov.

V zaspanem mestecu Riverton v zvezni državi Massachusetts legenda pripoveduje o shizofrenem serijskem morilcu, Rivertonskem razparaču, ki je prisegel, da se bo vrnil iz groba, maščeval svojo smrt in drugega za drugim umoril vseh sedem otrok, ki so se rodili na noč njegove smrti. Zdaj, 16 let pozneje, se v Rivertonu zopet kopičijo trupla. Se je psihopatski morilec reinkarniral v podobi najstnika iz Rivertonske sedmerice ali pa je nemara preživel usodno noč?
V Celju noč domačega horrorja
V celjskem Metropolu pa so se noči čarovnic spomnili s kratkimi filmi režiserja Tomaža Gorkiča, starega znanca in nagrajenca Grossmannovega festivala filma in vina, ki ustvarja pod okriljem domače produkcijske hiše Blade666production. Odvili so se filmi Veriga mesa, Dvigalo, Zadovoljstvo, Sendvič in Zeleni dim. V svojih filmih prepleta režiser zanimanje za brutalno, duhovito in intimno filmsko pripoved.
Po projekciji kratkih filmov je sledila zabava z DJ-em in tudi v Metropolu se je bilo mogoče za eno noč pretvoriti v bitja iz grozljivk, za kar je poskrbel režiser kultnih vampirskih filmov Vinopiri in umetnik mejkapa Vitomir Kaučič.