RTV Slovenija ima že dolgo pri tem izjemno vlogo, saj si prizadeva svoj televizijski program čim bolj prilagajati tudi senzornim invalidom. Predvajali so kratke odlomke iz filmov Petelinji zajtrk in Gremo mi po svoje, ki sta opremljena z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, ter posnetek oddaje Polnočni klub, v kateri so uporabili barvne podnapise za gluhe in naglušne gledalke in gledalce.
O vlogi in pomenu javnega zavoda RTV Slovenija na področju prilagajanja televizijskega programa za senzorne invalide so spregovorili direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Miša Molk, scenarist in režiser filma Petelinji zajtrk Marko Naberšnik, scenarist in režiser filma Gremo mi po svoje Miha Hočevar, Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije in Univerze na Primorskem in Jože Vogrinc s Filozofske fakultete, pogovor pa je moderiral Marko Prpič.
Letos so kot novost predstavili barvne podnapise za gluhe in naglušne, s katerimi so septembra podnaslovili dva Polnočna kluba. To pomeni, da barve gluhim in naglušnim pomagajo prepoznati govorca, saj vsakemu govorcu pripišejo 'njegovo' barvo.

Zvočni opisi prvič z nadaljevanko o Prešernu
Zvočne opise za slepe in slabovidne so predstavili že pred enajstimi leti, ko so predvajali nadaljevanko o Prešernu. Lani so z zvočnim komentarjem za slepe in slabovidne opremili film Petelinji zajtrk, kasneje pa tudi filme Poletje v školjki, Piran/Pirano, Slovenka, Gremo mi po svoje, Učna leta izumitelja polža, Cvetje v jeseni, Aleksandrinke in film Ne čakaj na maj. V prihodnjem letu načrtujejo, da bodo z zvočnim opisom opremili 12 filmov.
Prvo oddajo z invalidsko tematiko je TV Slovenija svojim gledalcem ponudila že leta 1980. Sprva so oddajo podpisovali na takšen način kot tuji program, leta 984 pa je takratna TV Ljubljana začela poskusno oddajanje teleteksta. Ta način namreč omogoča gluhim in naglušnim spremljanje večine otroških in mladinskih oddaj, številnih slovenskih in tujih dokumentarnih oddaj ter vseh dnevnih poročil.
Kar 600 do 700 oddaj podpišejo vsak mesec, ob teletekstu pa si pomagajo tudi s tolmači znakovnega jezika, ki predvsem najmlajšim omogočijo spremljanje otroških oddaj ali pa spremljanje živega programa.