"Končalo se je neko obdobje! Umrl je genij!" je ob njegovi smrti izjavil romunski igralec Ion Caramitru, ki je na čelu romunske gledališke zveze Uniter. "Brez Liviuja Ciuleija ne bi bilo romunskega gledališča." Ciulei je velik del svoje kariere preživel tudi kot direktor gledališča Guthrie v Minnapolisu in kot univerzitetni profesor na univerzi Columbia.

Ciulei je bil tako kot igralec kot tudi režiser in scenograf ena najpomembnejših osebnosti svoje generacije. Leta 1965 je dobil v Cannesu palmo za režijo za film Gozd obešencev (Padurea spânzuratilor), v svoji karieri pa je, bodisi kot igralec ali kot režiser, posnel več kot 20 filmov.

Pokojnikovemu spominu se je poklonil tudi romunski predsednik Traian Basescu, ki je Ciuleija ob tem označil kot pripadnika "elitne generacije", ki je ustvarila "dragoceno in izvirno" gledališko šolo, katere vpliv je segel tudi onkraj meja domovine. Režiserjevo umetniško vizijo je opisal kot "klasično in moderno, izjemno izčiščeno in sodobno".

Perfekcionist z občutkom za estetiko
Igralec Ken Ruta, ki je s pokojnim režiserjem večkrat sodeloval, se spominja, da je bil najbolj zavzet za vizualno plat svojega dela. Pri posameznih produkcijah je imel menda pred očmi opus določenega slikarja, čigar duha je nato skušal prenesti na oder. Ko so leta 1981 za gledališče Guthrie pripravljali premiero Shakespearjevega Viharja, je imel, denimo, pred očmi Salvadorja Dalija. "Igralci so kmalu ugotovili, da ga bolj zanima, kako je vse skupaj videti, kot to, kar oni govorijo. Cele ure je lahko porabil za to, da je nekoga pripravil do tega, da je prst dvignil na točno takšen način, kot si je on to zamislil."

Če hočeš, da je narejeno dobro ...
Ko so se pripravljali na premiero Bakhantk, je režiser, se spominja Ruta, "zamenjal dva kostumografa - ko pa je napočil dan premiere, je bil kot kostumograf podpisan kar lepo Liviu Ciulei. Bil je zahteven vizionar z umetniškim posluhom."

Ciulei je v rodni Bukarešti študiral teatrologijo in arhitekturo, 1946 pa je z vlogo v Snu kresne noči začel tudi svojo igralsko kariero. V režiji se je prvič preizkusil deset let pozneje. Deset let je bil tudi umetniški vodja uglednega bukareškega gledališča Bulandra, med letoma 1980 in 1985 pa je enako službo opravljal v gledališču Guthrie. Lleta 1982 je za svoj prispevek k ameriškemu gledališču dobil tudi nagrado tony.