Med letoma 1922 in 1936 sta filmsko zgodovino soustvarjali sovjetska filmska družba Meschrabpom in njena nemška veja Prometheus.

Studio, katerega ustanovitev je bila leta 1922 sad sodelovanja ruskega producenta Mojseja Aleinikova in nemškega "rdečega medijskega podjetnika" Willija Muenzenberga, je pod eno streho združil poslovne ambicije obeh ustanovnih partnerjev in njuno navdušenje nad novimi filmskimi narativami. Za tiste čase popolnoma inovativno sodelovanje je obrodilo sadove: preden so jih leta 1936 nacistične oblasti ukinile, so posneli okrog 600 filmov. V "rdeči tovarni sanj" so nastajali tudi družbeno angažirani filmi, kot je, denimo, Mrzli trebuhi Slatana Dudowa iz leta 1932, in taki, ki so prikazovali vsakdanjik "malih ljudi".

"Umetniško sofisticirani filmi najrazličnejših žanrov, ki so navdahnili celotno evropsko filmsko avantgardo," je rdeča nit, ki jo med temi filmi vidi direktor nemške Kinoteke in vodja retrospektive Rainer Rother. Med najbolj legendarnimi filmi tega studia je nekaj prvih sovjetskih animiranih filmov, pa tudi prvi ruski zvočni film, Pot v življenje Nikolaja Ekka.

Na programu 62. berlinskega filmskega festivala, ki bo potekal med 9. in 19. februarjem prihodnje leto, bo 40 nemih in zvočnih filmov. Deloma jih bo pospremila glasba v izvedbi svetovno priznanih umetnikov. Tako bo 10. februarja mogoče v živo videti Oktober Sergeja Ejzenštejna, projekcijo pa bo pospremil simfonični orkester berlinskega radia. Na sporedu bodo tudi Potomec Džingiskana Vsevoloda Pudovkina iz leta 1928, Dekle s klobukom (1927) Borisa Barneta in znanstvena fantastika iz leta 1924, film Aelita Jakova Protazanova, ki tematizira revolucijo na Marsu.