Jessica Cottis je mlada in obetavna dirigentka avstralsko-britanskega rodu. Foto: Kaupo Kikkas
Jessica Cottis je mlada in obetavna dirigentka avstralsko-britanskega rodu. Foto: Kaupo Kikkas
Sigi Feigl
Džezovski saksofonist Sigi Feigl. Foto: Arhiv Sigija Feigla
Blu Sine
V Kinu Šiška bo zaigrala še skupina Blu Sine. Foto: Arhiv skupine Blu Sine

Uradni gostitelj skupščine, ki poteka dvakrat na leto – februarja vedno v Bruslju, septembra pa v katerem od drugih evropskih mest – bo tokrat Društvo slovenskih skladateljev.

Član domačega društva Dušan Bavdek je tudi član krovne žirije ECSA za dejavnosti simfoničnega orkestra, poslanstvo in dejavnosti zveze pa nam je predstavil v krajšem pogovoru.

ECSA združuje več kot 30.000 skladateljev in piscev besedil iz 24 evropskih držav ter zastopa interese 45 nacionalnih skladateljskih združenj s področja umetniške in klasične glasbe, popularne glasbe ter glasbe za film in medije.

Glavni cilj ECSA je zaščita in promocija pravic glasbenih avtorjev na nacionalni ravni, v evropskem in v širšem mednarodnem prostoru z vsemi pravnimi sredstvi. Zveza se zavzema za pravično nagrajevanje dela glasbenih ustvarjalcev in za izboljšanje njihovega socialnega in ekonomskega položaja v evropskem prostoru.

Prva pobuda za oblikovanje Evropske zveze skladateljev in piscev besedil je bila dana leta 2006 na Dunaju v času festivala Mozartovo leto (Mozartjahr), ustanovni sestanek pa je bil organiziran 7. marca 2007 v Madridu, z željo, da ECSA postane predstavnica vseh glasbenih ustvarjalcev Evrope.

Leta 2013 se je ECSA reorganizirala in združenja skladateljev umetniške in klasične glasbe (ECF), avtorjev popularne glasbe (APCOE) in avtorjev filmske in glasbe ter glasbe za medije (FFACE), ki so bila prej samostojna, so se tesneje povezala v enovit(ejš)o organizacijo ter postala odbori znotraj nje. Z reorganizacijo je postala ECSA močnejša in tudi akcije, ki jih pripravlja, so dobile stabilnejšo podporo in boljše možnosti.

Glavni del ljubljanskega programa Evropske zveze skladateljev in piscev besedil bodo sestanki treh odborov oziroma komitejev. Potekali bodo v četrtek, 29. septembra, dogajanje pa bo dan pozneje zaokrožila še generalna skupščina. Kakšna je vloga odborov, ki delujejo v okviru zveze, in kaj lahko pričakujemo na sestankih?
Odbori ECSA, ki so obdržali svoja imena, zastopajo posamezne žanre. V odbor APCOE so vključena nacionalna združenja avtorjev popularne glasbe, FFACE je odbor skladateljev filmske glasbe in glasbe za medije, ECF (nekdanji Evropski skladateljski forum) pa je povezovalec združenj skladateljev umetniške oziroma klasične glasbe. V Evropi sicer lahko srečamo skladateljska združenja dveh vrst. Poznamo takšna, ki vključujejo skladatelje vseh žanrov (kot na primer britanska BASCA, italijanska UNCLA, avstrijska ÖKB ali hrvaški HDS), in takšna, ki združujejo le skladatelje posameznega žanra (kot naša DSS ali SUGU, poljski ZKP, srbsko UKS itn.). Večžanrska društva imajo – glede na žanre, ki jih združujejo – lahko v ECSA skupno do tri predstavnike (po enega v vsakem od odborov), enožanrska pa se s svojim predstavnikom vključijo v odbor žanra, ki ga predstavljajo. Vsak od odborov vodi akcije, ki spodbujajo razvoj na njegovem področju. Največ akcij vodi ECF, v njegov okvir pa spada tudi projekt ECCO (Evropski orkester sodobnih skladateljev). Upravni odbor poroča generalni skupščini o svojem delu za izboljšanje položaja avtorjev glasbe in dvig zavesti o pomenu avtorskih pravic, lobiranju pri pripravi evropske zakonodaje, povezovanju s sorodnimi zvezami na drugih celinah, kulturnih dejavnostih itn.

V okviru generalne skupščine ECSA bosta v Ljubljani tudi dva koncerta pod znamko ECCO (European Contemporary Composers' Orchestra) – Evropski orkester skladateljev sodobne glasbe, ki deluje od leta 2011. Na koncertih bosta nastopila Big Band RTV Slovenija, ki ga bo 28. septembra zvečer v prostorih Kina Šiška vodil prekaljeni avstrijski jazzovski glasbenik Sigi Feigl, in Simfonični orkester RTV Slovenija, ki se bo pod vodstvom dirigentke Jessice Cottis dan pozneje predstavil v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Koncertna sporeda sta oblikovali obe krovni žiriji, v katerih sta tudi vi in Lenart Krečič.
ECCO je projekt in "znamka" ECSA, namenjena promociji sodobne umetniške glasbe. Prvi koncert je omogočilo prav Društvo slovenskih skladateljev s koncertom svojega Komornega orkestra solistov (KOS), ki je pod znamko ECCO leta 2011 nastopil v Muzejski četrti na Dunaju. Pozneje so kot ECCO nastopili še Šlezijski filharmonični orkester iz Poljske, dvakrat (v različnih zasedbah) belgijski ansambel Sturm und Klang, zbor BBC Singers, zdaj pa se jim pridružujejo še Big Band in Simfoniki RTV Slovenija. Sodelovanje z obema našima sestavoma je bilo odlično – prav je, da se zahvalim njunima umetniškima vodjema Maji Kojc in Lenartu Krečiču – in prepričan sem, da lahko pričakujemo dva izjemna koncerta.

Projekt Evropskega orkestra sodobnih skladateljev vodi t. i. ECCO Woking Group (Delovna skupina za ECCO), ki deluje v okviru ECF. Njeni člani smo Jana Andreevska (Makedonija), Dušan Bavdek (Slovenija), Lorenzo Carola (Belgija) in Stephen McNeff (Velika Britanija). Delovna skupina je tudi krovna strokovna žirija, ki se ji ob vsakokratnem izboru pridruži še peti član – dirigent nastopajočega sestava. Postopek izbora del za posamezni koncert je dvostopenjski. Najprej skladateljska združenja, člani odbora ECF, izpeljejo natečaje na nacionalni ravni in pošljejo po tri izbrana dela na evropsko raven. Izmed teh del – običajno jih je okrog štirideset – nato krovna žirija izbere program del za koncert. Nacionalna pripadnost avtorja ali njegova estetska usmeritev nista merili za izbiro. V današnji pestrosti različnih estetik je vodilo žirije pri izboru le kakovost skladb, torej moč in bogastvo izraza ter tehnična vrhunskost. ECSA od pomladi 2015 redno organizira po en koncert ECCO v okviru spomladanskega in jesenskega zasedanja generalne skupščine, lani torej dva koncerta in letos spomladi še enega. V Sloveniji bomo prvič doslej v okviru enega zasedanja organizirali kar dva koncerta. Ker tokrat pod znamko ECCO prvič nastopa tudi big band, smo se člani delovne skupine, ki nismo strokovnjaki za to področje, odločili, da bomo za izbor del za ta koncert imenovali posebno komisijo. V njej so sodelovali dirigent Sigi Feigl (Nemčija), umetniški koordinator Big Banda RTV Slovenija Lenart Krečič (Slovenija) in Antun Tomislav Šaban (Hrvaška). Sporeda prinašata različna, a po kakovosti vrhunska sporeda del, napisanih v zadnjih 15 letih.

Simfonični orkester RTV Slovenija bo na četrtkovem koncertu v Slovenski filharmoniji vodila Jessica Cottis, mlada in obetavna dirigentka avstralsko-britanskega rodu. Zakaj ste se odločili prav zanjo?
Delovna skupina za ECCO se je v soglasju z umetniško vodjo Simfonikov RTV Slovenija Majo Kojc odločila, da ponudi priložnost mladi dirigentki. Iz širokega izbora imen smo se odločili za izvrstno Jessico Cottis, ki je kljub mladosti izdelana, vrhunska dirigentka. Konec junija sem jo – že po odločitvi naše delovne skupine – poslušal na koncertu v Londonu in njena interpretacija mi je potrdila pravilnost naše odločitve.

Za konec poglejva še v prihodnost. Kakšni časi prihajajo za ESCA, kako je z viri financiranja, javno podobo in podporo v svetu kulture?
ECSA po reorganizaciji pri njenem zavzemanju in lobiranju za pravice avtorjev finančno podpira večina evropskih združenj za avtorsko zaščito, članarino, katere višina je določena glede na število članov, pa plačujejo tudi včlanjena skladateljska društva. Društvo slovenskih skladateljev zaradi svoje dobre organiziranosti v ECSA že od začetka igra bistveno pomembnejšo vlogo, kot bi mu jo prisodili samo glede na velikost. Poleg prizadevanj za ohranjanje in povečanje ravni zaščite intelektualne lastnine glasbenih avtorjev, ki so stalna, je ECSA aktivna tudi na področju kulture in izobraževanja. Omenjeni področji prav tako zahtevata večjo prisotnost in vključenost na evropski ravni, za kar se močno zavzema tudi DSS.

Na koncu dodajva še, da bo v okviru generalne skupščine ECSA poleg omenjenih koncertov tudi koncert popularne glasbe…
Seveda. Takoj po sredinem nastopu Big Banda RTV Slovenija, okoli 22. ure, bo v Kinu Šiška zaigrala še skupina Blu Sine. Koncert v sklop vseh dogodkov prinaša Slovenski glasbenoinformacijski center SIGIC.