O
O "večnem vprašanju" slovenskih kvot na radijskih valovih: "Na slovenskih radiih bi poslušalec pričakoval slovenko glasbo in slovenske izvajalce, naj bo vokalna ali inštrumentalna glasba. Pogovarjati bi se bilo smiselno o kvotah tuje glasbe." Foto: Boštjan Gombač
false
Marsikdo Boštjana pozna tudi kot enega izmed sodnikov v lanski sezoni enega od šovov talentov na komercialni televiziji. " Do trenutka, ko so me klicali iz komercialne TV, sem vse podobne prošnje zavrnil, takrat pa sem se zaradi Irene Yebuah, s katero sva hodila skupaj na Srednjo glasbeno in baletno šolo v LJ, odločil, da vendarle grem v to. Tudi s Tanjo Ribič sva v dobrih odnosih, tako da me je prepričalo predvsem to. O honorarju ne bi izgubljal besed. Letos pa me preprosto niso niti poklicali in povprašali po zdravju." Foto: false

Tako glasbeno kot besedilno je Enci benci Katalenci izrazito avtorski projekt. Člani skupine so pri tem sledili ustvarjalnim načelom, ki so jim zavezani že vseh 14 let svojega delovanja, in pravijo, da ni nastala zgolj zbirka otroških pesmic, ampak čisto pravi album, namenjen tako otroškemu kot tudi odraslemu občinstvu. Na začetku meseca je Katalena v Cankarjevem domu premierno predstavila istoimenski glasbeno-scenski projekt v režiji Ivane Djilas, ujamete pa jih lahko še na letošnjem festivalu Druga godba.

"Na koncert pridem zaradi občinstva - in ne oni zaradi mene"
V spletnem klepetu z vsestranskim Boštjanom Gombačem ni manjkalo navdušenja nad njegovimi številnimi glasbenimi darovi in suverenimi odrskimi nastopi. "Zgodba, dramaturgija (ne samo v gledališču, tudi v glasbi) mi daje smisel, da na odru počnem, kar počnem," pravi. "Pomembno se mi zdi, da ima občinstvo občutek, da so oni tisti, zaradi katerih si prišel igrat, in ne, da so poslušalci prišli zaradi tebe. Napake pa se zgodijo tudi največjim mojstrom, ampak to je vse normalno."


Razkril je celo "genezo" svojega trika igranja inštrumentov skozi nos: "Pri enajstih letih sem na poletnih počitnicah, otoku Prvič, samo enkrat v dveh tednih prižgal star televizijski sprejemnik, in videl pastirja, ki je svojim kozam igral piščal. Na nos! Takoj sem poskusil na svojo blokflavto, in čez devet let to nadgradil s še eno irsko piščaljo, v skupini Terra Folk. V oddaji Irska, Škotska Muzikajeto, sem igral celo na štiri, ko mi je pri tem pomagal Saša Olenjuk."

Gombač med drugim priznava, da mu ideja o iskanju kariere ni čisto tuja. "Zadnjih nekaj let o tem (karieri v tujini, op. n.) razmišljam tudi sam. Vendar sem na Slovenijo vezan s kreditom za hišo in družino. Tako da moram še kar nekaj projektov izpeljati, potem pa bom mogoče naredil kaj resnega tudi v tej smeri."

Samo z eno "službo" ne gre
Pa seveda tudi večno vprašanje o tem, kako v Sloveniji živeti in preživeti od glasbe. Skrivnost je, seveda, v nenehnem pogonu. "Ključ do uspeha je ta, da moraš imeti službo, več bandov, gledaliških projektov in delati 100 stvari hkrati. Prav zaradi dejstva, da smo katalenci ustvarjalni tudi v drugih projektih, smo lahko kreativni še danes, razumemo se in spoštujemo, in upamo, da bomo tako ustvarjali še dolgo."