Nagrajenca, letos prvič dva, so razglasili na Društvu slovenskih pisateljev. Štegerju bodo rožanca podelili za knjigo Berlin (Študentska založba) in (posthumno) Igorju Zabelu za knjigo Eseji o moderni in sodobni umetnosti (Založba +cf.). Podelitev Rožančeve nagrade bo jutri ob 15.00 na Trubarjevi domačiji na Rašici.

V obeh nagrajenih delih po oceni žirije, ki ji je predsedoval Edvard Kovač, v njej pa so bili še Manca Košir, Ignacija Fridl Jarc in Petra Vidali, ni moč spregledati izrazitih esejističnih prvin, ki jih avtorja premišljeno povezujeta z drugimi metodološkimi modeli in žanri. Posamična nagrada letos znaša 1.100 evrov.

Literarni esej se širi na druga področja umetnosti
Med nominiranci so bili še Mile Korun s knjigo Biti z igro, Vinko Ošlak z delom Obe kraljestvi in Urban Vovk z eseji Kruh zgodnjih let. Žirija je o letošnjem izboru zapisala, da nominiranci dokazujejo, da se slovenski literarni esej širi na likovno umetniško področje, se uveljavlja za spise o gledališču, ostaja priviligirana zvrst filozofskega razmišljanja in se vrača k samemu izvoru, se pravi k literaturi, poroča STA.

Lani je Rožančevo nagrado že tretjič prejel Drago Jančar, in sicer za knjigo Duša Evrope. Nagrada nosi ime po pisatelju Marjanu Rožancu (1930-1990), ki je bil eden najvidnejših slovenskih esejistov. Nagrada je bila prvič podeljena leta 1993. Do leta 1998 sta jo podeljevala založba Mihelač in podjetje Dnevnik, nato pa Sklad Marjana Rožanca, ki mu predseduje Alenka Puhar.