"Tri tisoč oštevilčenih opek se skozi razdrobljeno pripoved nenehno poigrava s konceptoma resnice in dejstva. /.../ To je zlahka eden najboljših filmov leta. Upajmo, da bo deležen pozornosti, ki si jo zasluži. Ima vse, česar letošnji dobitnik zlate palme nima, nikoli ne dobimo občutka togosti ali površnosti," je o filmu Tri tisoč oštevilčenih opeh zapisal kritik Christer Emanuelsson. Foto: LIFFe

Mednarodna žirija za vodomca, glavno nagrado festivala Liffe, v sestavi slovenske scenaristke in dramatičarke Ize Strehar, albanskega producenta in ustanovitelja Mednarodnega filmskega festivala v Tirani Agrona Domija ter italijanskega režiserja Luisa Fulvia Baglivija, je bila v utemeljitvi jasna in kratka. Najbolj jih je navdušil madžarski režiser Ádám Császi in njegov film Tri tisoč oštevilčenih opek (Háromezer számozott darab) "z razgibano filmsko pripovedjo in izvirnim scenarijem, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki".

Tri tisoč oštevilčenih opek. Foto: LIFFe
Tri tisoč oštevilčenih opek. Foto: LIFFe

V boju za vodomca je bilo deset filmov v sekciji Perspektive
Nagrado tradicionalno podelijo prvemu ali drugemu filmu režiserja oz. režiserke v sekciji Perspektive, kar se je potrdilo tudi pri Császiju – Tri tisoč oštevilčenih opek je njegov drugi celovečerec. Film je prejel tudi nagrado na srbskem filmskem festivalu v Paliću. Projekcija zmagovalnega filma festivala Liffe, prejemnika nagrade vodomec, bo sledila v ponedeljek, 20. novembra, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Sekcija Perspektive je tudi letos ponudila raznolik nabor filmov iz številnih držav. Baskovski film 20.000 vrst čebel je programski direktor festivala Simon Popek opisal kot enega bolj poetičnih filmov v Perspektivah. Kos kos robida prikazuje grenko-sladko zgodbo z gruzijskega podeželja. Irski film Lola je duhovita fikcija, ki je zanimiva tudi po formalni plati, ameriški film Reality prinaša realistično rekonstrukcijo resničnega dogodka, španski film Samsara je meditativen in melanholičen film, delno posnet v Laosu. Ameriški film Sladki vzhod je Popek opisal kot ameriški neodvisni film v najžlahtnejši tradiciji, grški Tišina 6-9 je nenavaden film, ki prinaša nadrealistično ljubezensko zgodbo. V filmu Totem družinsko rojstnodnevno praznovanje postane subtilno stičišče življenja in smrti, nemški film Zadnji večer pa je s svojo energičnostjo zelo tipičen prvenec.

Sorodna novica Andrew Legge o Loli, alternativni zgodovini 2. svetovne vojne: "Mislil sem, da bo film bolj duhovit"

Slavili še Lola, Sladki vzhod, Štirje mali odrasli, Dežela gora in Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu
Na Liffu so nocoj poleg vodomca podelili tudi nagrado fipresci mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije, nagrado občinstva zmaj ter nagrado mladinske žirije Kinotrip.

Nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je žirija podelila filmu Lola Andrewa Leggerja. Prepričal jih je "ambiciozen, inovativen in čustven prvenec, ki gledalca navduši s pogumnim in drznim vizualnim slogom, prevzemajočo pripovedjo in domiselno uporabo arhivskih posnetkov, ob nagovarjanju globokih etičnih dilem," so zapisale članice žirije Michela Manente, Mihai Fulger in Živa Emeršič.

Izsek iz filma Sladki vzhod. Foto: LIFFe
Izsek iz filma Sladki vzhod. Foto: LIFFe

Še en "osmoljeni" film iz sekcije Perspektiv je bil nagrajen. "Pustolovski, oster, brezobziren in čaroben" film Sladki vzhod (The Sweet East) v režiji Seana Pricea Williamsa je osvojil Kinotripovo nagrado mladinskega občinstva, ki je žirijo najbolj prepričala "z odisejado družbenih ekstremov, ki nas je s svojim dinamičnim ritmom posrkala vase in zalučala v politični kaos Združenih držav Amerike".

"Film pa v opozarjanju na družbeno neenotnost, razdrobljenost in nevarnost ideologij obenem tudi presega geografske meje. Referenčno bogati film ceste pravljičnih razsežnosti nas je očaral s svojo sanjaško vizualno ravnjo, ki vodi v absurde, béga in preizprašuje pogled občinstva, skozenj pa družbo – nas same. Osupnili sta nas brezkompromisna satira in ironija, polna karikiranih likov," so zapisali Tjaša Hafner, Izak Kabir Khan, Anej Košorok, Lara Matos in Anaïs Vrtunski v utemeljitvi nagrade Kinotrip.

Poljubi prihodnost. Foto: LIFFe
Poljubi prihodnost. Foto: LIFFe

Med 26 filmi je najvišjo povprečno oceno občinstva 4,93 prejel film o koncertu U2 v Sarajevu
Nagrado občinstva zmaj je prepričljivo osvojil režiser Nenad Čičin-Šain, ki je upodobil dokumentarec Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu (Kiss the Future) o koncertu glasbene skupine U2 v Sarajevu. “Prihajam iz te regije, tam sem bil v tistem obdobju vojne. Želel sem povedati zgodbo z vidika Bosancev, čeprav sam ne izviram iz Bosne. Vedel sem za koncert U2 in razmišljal, da bi film namenil slavljenju človeškosti in prikazu tegob, ki so jih ljudje prestali, da bi gledalci lahko razumeli tamkajšnje dogajanje,” je o filmu povedal režiser. S prepričljivim naskokom je prejel nagrado občinstva pred filmi Fotofobija, Menih in puška, Trenque Lauquen, 1. del in Moja mala nočna skrivnost.

Foto: LIFFe
Foto: LIFFe

Nagrado žirije Art kino mreže Slovenije so Kaja Čop, Gregor Janežič in Luka Vidic podelili filmu Štirje mali odrasli (Four Little Adults) režiserke Selme Vilhunen. "Film Štirje mali odrasli nam s premišljenim prepletanjem med dramo in komedijo prikaže, kaj se zgodi, ko ljubezenski trikotnik postane kvadrat. Prevzame nas s pestro paleto likov, komičnimi zapleti in z dramatičnimi trenutki skorajšnjega razkroja odnosov, kljub vsemu pa spretno pripelje k varnemu, nekoliko idealističnemu koncu. Film, v katerem je glavno vodilo iskrena ljubezen in ruši koncept monogamnega partnerstva, odlikuje odlična glavna igralka, podprta z izjemnimi soigralci, osvetlitvijo, fotografijo in glasbo. Vsi elementi skupaj gradijo atmosfero filma in ga sestavijo v koherentno celoto, ki ostane v mislih gledalca še dolgo potem, ko ta zapusti kinodvorano," so zapisali v obrazložitvi.

Za najboljši kratki film so nagrado podelili filmu Dežela gora (The Land of Mountains) v režiji Olge Kosanović. Žirija, ki so jo sestavljali Petja Labović, Jelena Maksimović in Milan Šimánek, je v obrazložitvi zapisala, da jim je s svojo preprostostjo in navzočnostjo vzbudil empatijo. "Z bližnjimi posnetki, ki so nas globoko pretresli, in igralci, ki so se zlili s svojo vlogo." Edini so tudi, ki so podelili posebno omembo. Ta čast je doletela film Ostuden (Hideous) režiserja Yanna Gonzalesa.

Izsek iz filma Dežela gora. Foto: LIFFe
Izsek iz filma Dežela gora. Foto: LIFFe

Ni pa še končano glasovanje za najboljši film jadranske festivalske mreže, ki se bo končalo jutri po zadnjih projekcijah na festivalu. Filmi za najboljši film jadranske festivalske mreže bodo predvajani na vseh petih festivalih (Sarajevski filmski festival – SFF, Zagrebški filmski festival – ZFF, Črnogorski/Hercegovski filmski festival – MFF, Festival avtorskega filma – AFF in Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe), kjer bodo glasovali tamkajšnji obiskovalci. Konec leta bo po končanem ciklu in preštetih glasovih z vseh festivalov razglašen zmagovalec, ki bo prejel finančno podporo za distribucijo filma v regiji. Po trenutno prejetih in preštetih glasovih gledalcev vodi film Luksemburg, Luksemburg.

Recenzije filmov na MMC

Liffe v številkah: 88 celovečernih in trije sklopi kratkih filmov iz 47 držav
Na 34. Liffu je bilo več kot 37.000 obiskovalcev, od tega si je približno 1500 gledalcev filme ogledalo na daljavo, so sporočili organizatorji festivala. Največ zanimanja so bili deležni filmi Varuhi formule, Nesrečna bitja, Srečno naključje, Daaaaaali!, Interesno območje, Okus strasti, Popolni dnevi, Rdeče nebo, Priscilla, Vsi mi tujci. Prikazani filmi so se zvrstili na 296 projekcijah, od tega 24 v Mariboru, 8 v Celju in 10 v Novem mestu. Po projekcijah filmov je bilo 38 pogovorov s filmskimi ustvarjalci.

Na 34. Liffu so podelili nagrade