Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Režiser Gomore s svojo vrnitvijo v svet delinkventov in marginalcev še enkrat dokaže, da je izjemen portretist človeške brutalnosti in pritlehnosti.
Maja Weiss je leta 2001 kot prva slovenska režiserka posnela celovečerni film.
Kratek opis Grace Jones, da gre za glamurozno popkulturno ikono, je najbrž precej prazen označevalec, in verjetno se je podobna ideja podila po glavi režiserki Sophie Fiennes, ko se je lotila ...
V filmu Borisa Petkoviča si je Tomaž Grom zamislil neko glasbeno matrico in potem hrvaške, srbske, bosanske, makedonske, albanske in druge glasbenike spodbuja, naj se nanjo odzovejo sami; spodbuja ...
Ameriško-italijanski režiser Jonas Carpignano je leta 2015 s svojim celovečernim prvencem Sredozemlje (Mediterranea) na filmsko sceno stopil kot pravo utelešenje duha italijanskega neorealizma.
Danes, v času, ko se je moški svet zaradi svojih "igric" do nasprotnega spola upravičeno znašel pod udarom kritike, ki ima za sabo širše družbeno soglasje, nas ob vstopu v kinodvorano, kamor se ...
Po izredno tesnem boju in preobratu v zadnji etapi je s povprečno oceno občinstva 4,79 v "tekmovanju priljubljenosti" na Liffu zmagala islandska drama Ognjišče.
Drama, ki ob mojstrski režiji Xavierja Legranda občasno prehaja v grozljivko, je eden tistih filmov , ob katerem iz kinodvorane odhajate z veliko kepo v želodcu.
Iztekajoči se Liffe je postregel s kar nekaj "varnimi" aduti z letošnjih največjih filmskih festivalov, a prave presežke vseeno lahko preštejemo na prste ene roke - med njimi nedvomno izstopa ...
Njegov peti celovečerec 1945 je mojstrska priredba kratke zgodbe Gaborja T. Szanta, s katero Török servira še en luciden družbeni portret pomembnega poglavja madžarske zgodovine.
Trije plakati pred mestom so na prvi pogled tiste vrste "navdihujoči" film o osebnostni rasti in spravi, s kakršnimi nas Hollywood vsako leto pita v odštevanju do oskarjev.
Joaquin Phoenix s svojo izbiro vlog praviloma teži k temnejšemu koncu spektra človeške psihologije.
Po Leviatanu (2014) se Andrej Zvjagincev vrača z nič kaj bolj optimističnim pogledom na Rusijo in rusko družbo.
Nekaj rahlo neokusnega je pri človeški fascinaciji nad serijskimi morilci; našo pozornost pritegnejo še toliko bolj, kadar pobijajo ženske ali pari.
Se da naučiti živeti s travmami, ki jih človek doživi med vojno? Kako oprostiti drugemu, "bratu iz nekdanje skupne države"? Kako oprostiti sebi, če si ti tisti, ki je storil zločin?
Ste vedeli, da je letos zlatega leva na beneškem filmskem festivalu dobila predelava zgodbe o Urški in Povodnem možu, a tokrat z izgubljeno sestro Amélie Poulain v glavni vlogi?
Čeprav postaviti zgodbo o razpadajočem zakonu mladega para ob bok vsakodnevnemu boju za življenje in smrt reševalnega osebja ni ravno najsubtilnejša metafora, pa film Aritmija precizno oriše tiho ...
" Ne vem, kaj me je popadlo, v resnici sploh nisem tak," izjavi eden od protagonistov Bara, "komične grozljivke" o klavstrofobični situaciji.
Ko sloviti Michael Haneke posname film z naslovom Srečen konec, je najbrž jasno, da imamo opraviti z ironijo. Od kdaj pa naj bi prav Haneke, sinonim za evropski umetniški film, verjel v srečne konce?
V zadnjih letih je kar nekaj neodvisnih režiserjev skušalo kar se da verodostojno prikazati vsakdan ameriškega nižjega razreda. Prikazati deželo sanj, ki to ni.
Neveljaven email naslov
