Album Black Noise je imel nehvaležno nalogo, in sicer naslediti izjemno hvaljenega predhodnika This Bliss. Foto: Rough Trade
Album Black Noise je imel nehvaležno nalogo, in sicer naslediti izjemno hvaljenega predhodnika This Bliss. Foto: Rough Trade

Weber namreč na svojih albumih ohranja vso potrebno veličino minimalističnega tehna in iz njega stiska ambientalne zvočne kulise za naravna okolja, daleč od klavstrofobije velemesta in nevroze sodobnega življenja. Morda se sliši utopično in popolnoma altruistično, toda Pantha Du Prince se je za potrebe svojega zadnjega albuma Black Noise naselil v švicarskih Alpah in kot pravi botanik zbiral zdravilne zvoke in odmeve. Dobili smo skoraj idilično zasnovano ploščo, ki to ni le zaradi osnovnega cilja in namena avtorja. Black noise je namreč fraza za frekvenco, ki jo naše uho ne zaznava, v naravi pa napoveduje potrese, poplave, cunamije in druge naravne katastrofe.

Kaj napoveduje ali dokazuje Hendrick? Predvsem to, da je v okviru žanra še vedno vredno raziskovati tako v strukturi minimalistično naravnanih skladb (Abglanz, Bohemian Forest) kot tudi v melodičnosti kot taki (Lay In A Shimmer, Stick To My Side). Gostovanje Panda Beara iz skupine Animal Collective v omenjeni Stick To My Side pa še dodatno poudarja ustvarjalni potencial Pantha Du Princea, in četudi je to njegova tretja plošča, upajmo, da se v diskografskem pomenu pri njej ne bo ustavil.

Ocena: 4; piše Miroslav Akrapovič