Skupni prostori so niz instalacij na Novih Fužinah, kjer je MAO. Foto: Saša Štefe/MAO
Skupni prostori so niz instalacij na Novih Fužinah, kjer je MAO. Foto: Saša Štefe/MAO
Razmišljanje o mestih v soseski spodbudijo tudi kratke zgodbe pisatelja Gorana Vojnovića, ki rišejo zgodbo neke mladosti, preživete v soseski. Foto: Saša Štefe/MAO
Razstava o projektu bo na ogled do 27. oktobra. Foto: Saša Štefe/MAO

Danes ob 18.00 bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) predstavili projekt Skupni prostori: Fužine, otvoritev konstelacij mikrointervencij na Novih Fužinah čilsko-francoskega arhitekturnega biroja Plan Común in portugalskega krajinskega arhitekta Tiaga Torresa - Camposa (CNTX). Gre za projekt skupnih prostorov srečevanj in so serija instalacij na Novih Fužinah, kjer je tudi MAO.

Plan Común in Tiago Torres-Campos so zasnovali pet večnamenskih teras, ki so strateško postavljene na različnih lokacijah v soseski, na primer na dvorišču muzeja, ob reki, v zgodovinskem parku, ob domu krajanov ali pa za prenovljenim avtobusnim postajališčem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja slovitega slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše J. Mächtiga. Terase tako gradijo, razvijajo ali krepijo različne načine uporabe javnega prostora in posebnih povezav z okolico. Terase lahko postanejo platforme za razmišljanje, prostor za srečanja, odri za prirejanje dogodkov ali pa preproste strukture za posedanje in uživanje v dogajanju v soseski. Razmišljanje o mestih v soseski pa spodbudijo tudi kratke zgodbe pisatelja Gorana Vojnovića, ki rišejo zgodbo neke mladosti, preživete v soseski.

Avtorji so omejitve, s katerimi so se pri projektu srečevali – tako v smislu časovnega okvira kot tudi v smislu administrativnega dela in razpoložljivih sredstev –, spremenili v priložnosti in inštalacije osredotočili okoli najvzhodnejše urbane enote Novih Fužin in MAO. S tem so bili prisiljeni sprejemati natančnejše in bolj odmerjene odločitve o tem, katere posege v javni prostor bodo uresničili.

Izkušnja širitve energij in sinergij
Soseska Nove Fužine je bila zgrajena v osemdesetih letih 20. stoletja in leži v vzhodnem delu Ljubljane v bližini reke Ljubljanice in ima trenutno približno 18.000 prebivalcev. Avtorja sta, namesto da bi v središče postavila paviljon (tipologija, ki je bila v sodobni arhitekturi že premnogokrat uporabljena), projekt zasnovala kot konstelacijo mikrointervencij javnega prostora v povezavi z grajenimi ali naravnimi danostmi na območju stanovanjskega naselja Nove Fužine. Namen tako organiziranega sistema je nadgradnja vrste skupnih prostorov, ki jih najdemo na območju soseske, in sicer z ustvarjanjem pomenskih povezav z zgodovino, prostorskim vzdušjem in bivalnimi kvalitetami ter kulturno vlogo znotraj struktur javnega prostora in družbenega pomena za skupnost.

S tem ko se intervencije povezujejo v konstelacijo, so tudi gesta v smeri večjega povezovanja med javnimi prostori muzeja in njegovo okolico ter tako po možnosti krepijo odnos oziroma spodbujajo nepričakovana srečanja med prebivalci soseske in obiskovalci muzeja. Nadgradnja hkrati postane tudi izkušnja širitve energij in sinergij med sosesko, MAO in BIO 25, pa tudi spodbujanja različnih vrst splošnega in tudi bolj specializiranega občinstva.

Razstava je del programa platforme Future Architecture. Future Architecture je prva vseevropska platforma arhitekturnih muzejev, festivalov in producentov. Namen platforme je festivale in muzeje odpreti za novo, še ne uveljavljeno generacijo ustvarjalcev in oblikovati vseevropski program dogodkov, na katerih bo najširša javnost lahko spoznala sveže ideje za prihodnost mest in arhitekture.