Razstave
General Rudolf Maister (1874–1934)
Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju končal domobransko kadetnico in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski bataljon v Ljubljani, 1. oktobra 1894 pa v pehotni polk v Celovcu. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika. Med tem je v Ljubljani obiskoval jezdarsko šolo za pehotne častnike in jo tudi uspešno končal. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Kot častnik je služboval in spoznaval različne kraje ter dežele Habsburške monarhije. Pozneje mu je to koristilo pri bojih za severno mejo ter pri določitvi meje z Avstrijo in Italijo. Leta 1903 se je šolal v armadni strelski šoli v Brucku na Leithi in se usposobil za orožarskega častnika. Leta 1907 se je izpopolnjeval na častniški šoli v Gradcu in napredoval v stotnika. Foto: RTV SLO
Rudolf Maister
Med vojaškim službovanjem se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika. S svojim znanjem francoščine je pozneje pomagala možu pri pogovorih s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj (1905) in Borut (1908). Foto: RTV SLO

Dodaj v

Kako se je Rudolf Maister boril za severno mejo

Razstava ob dnevu Rudolfa Maistra
9. november 2009 ob 15:53,
zadnji poseg: 9. november 2009 ob 19:05
Ravne na Koroškem - MMC RTV SLO

V Koroškem pokrajinskem muzeju so ob bližajočem se dnevu Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra, pripravili razstavo o bojih za slovensko severno mejo.

Razstavo z naslovom Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister ter Boji za severno slovensko mejo na Koroškem in vloga nadporočnika Franja Malgaja je Koroški pokrajinski muzej pripravil v sodelovanju z Vojaškim muzejem slovenske vojske, Koroškim domoljubnim društvom Franjo Malgaj Ravne na Koroškem in občino Ravne na Koroškem. Na gradu na Ravnah na Koroškem, kjer ima prostore muzej, jo je odprl kustos Vojaškega muzeja slovenske vojske Albin Mikulič. V petek 20. novembra bo sledila še državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra.

Predstavljeno že ob izidu Malagajevih Vojnih spominov
Dogodek pravzaprav predstavlja uvod v državni praznik, posvečen generalu Maistru, njen namen je oživiti spomin na obdobje ob koncu prve svetovne vojne, k ogledu pa želijo povabiti predvsem šole. Razstava je bila sicer na ogled že maja letos, ko so v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika predstavili knjigo Franjo Malgaj Vojni spomini 1914-1919. Franjo Malgaj je bil rezervni poročnik 87. celjskega pešpolka avstro-ogrske vojske (1914-1918), koroški borec - nadporočnik slovenske vojske, prvi osvoboditelj slovenske Koroške (1918-1919), Maistrov učenec, pesnik in soborec. Njegov dnevnik pa razkriva okrutnosti vojne ter ponižanja in strahove, ki so za mirne čase povsem nepredstavljivi.

"Ne priznavam teh točk."
General Rudolf Maister-Vojanov, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, je svoja najpomembnejša dejanja opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva. V letih 1918-1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Ko je 30. oktobra 1918 mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije je Maister že naslednji dan v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: "Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo.

V noči na 23. november
Na svojem območju je ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Ob 4. uri zjutraj je Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja pri Beljaku. Te pogodbe nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne. 14. januarja 1919 so se začeli boji štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano premirje

Rudolf Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru, od leta 2005 dalje pa je 23. november, kot dan Rudolfa Maistra, slovenski državni praznik.

L. Š.
Prijavi napako
Komentarji
Glam
# 09.11.2009 ob 17:05
SLAVA TI MAISTER!!!
valiant
# 09.11.2009 ob 17:58
Če bi bil Maister danes premijer bi se pogajali vsaj za mejo na Mirni, če ne že na Reki in nikakor ne na sredini Piranskega zaliva.

Pa še to, Mariborčani bi bili danes avstrijci, če ne bi bilo Maistra - tega ne pozabit.

komsomolec@ - Zaradi srbskih četnikov smo Slovenci izgubili Koroško in ne dobili Maribor, prosim ne neumnosti pisat. Verjetno bi danes večina slovencev isto glasovala na plebiscitu, ko bi gledala bradate in opite četniške straže, maširati po mestih na drugi strani pa dokaj znosne, napredne in naši kulturi bolj podobne avstrijske može. Nas so vedno vsi vlekli za nos in trgovali z našim ozemljem. In izgleda, da še vedno ne bo konec teh patetičnih zgodb.
Slovenija gre naprej!
D.D.
# 09.11.2009 ob 18:18
Komsomolec, kako lahko to trdiš ter s tem žališ vse slovence, ki so tudi prostovolno sodelovali v bojih za severno mejo, žrtvovali svoja življenja, bili ranjeni itd.
Moj oče je bil "koroški borec" 11.01.1919 do 20.08.1919 in je aktivno sodeloval v bojih, zato menim, da s tvojo trditvijo žaliž tudi mene.
Prosim, da trditev poraviš in se vsem slovencem opravičiš.
Politkomisar.
# 09.11.2009 ob 23:34
Drži, da je bil MB nemško mesto, ampak to ne drži za njeno okolico, poleg tega je bil MB pomemben za takratno vzhodno Slovenijo, zato je bilo nujnega pomena.
Wodan
# 09.11.2009 ob 18:43
brez maistra bi bila slovenija res osiromašena. takšne ljudi potrebujemo. in če pomislimo da je hodil na avstrijske šole in se vseeno boril za slovenijo... dandanes pa ljudje ki so odraščali v jugoslaviji delajo vse da bi čimveč našega ozemlja prepustili sosedom in jih še za zamejce prav nič ne briga. sramota!
jazbar
# 10.11.2009 ob 11:48
RE: komsomolec
Glavni borci za severno mejo so bili Franjo Malgaj in SRPSKI prostovoljci!
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
+++++++++++++++++
Srpska vojska je bila takrat še na otoku Krfu, kamor so jih zvlekli Francozi po popolnem fijasku z avstroogrsko vojsko.

Maistrova zmaga je čista kot solza, v njej so sodelovali v glavnem slovenski borci tako kot je čista zmaga slovenskih partizanov, ki so bili odrezani od Josipa Broza, ki je bil v Bosni in potem na Visu, vmes pa je bila ustaška NDH.

Srbi so prišli na ozemlje Slovenije ko je bilo že zdavnaj vsega konec. Da ne govorim kako so nam srpski diplomati zarinili nož v hrbet ko so se skrivaj pogajali na račun slovenskega ozemlja z Lahi. Tudi hrvaški vojaki iz Karlovca so streljali na Maistrove borce.
kocbek
# 10.11.2009 ob 08:47
fgmb,
vse bi bilo le nas ne bi bilo.
kocbek
# 10.11.2009 ob 08:15
Če komu ni jasno kaj v bistvu pomeni slovenski hlapec naj si prebere komentar popaja-a16.
Nočem biti žaljiv. Le dober primer je.
malgaj19
# 09.11.2009 ob 23:16
Če že misliš povedati resnico jo povej v celoti. Da, Švabić je zaustavil Italjane pri Vrniki, ker so je srbska vojska štela za antanto in jih Italjani niso smeli napasti. To kar je naredil Švabić je bolj spretno diplomacijsko ravnanje kot vojaško dejanje. Sicer italjani nebi vkorali v Ljubljano, ampak bi zavzeli rudnik Trbovlje.

Avstrija je bila poražena in ni smela napadati enote antante. Če bi Srbi poslali samo eno svojo vojaško enoto, bi ta brez ovir korakala do Celovca. Vendar njim, velikim "bratom" ni bilo v interesu koroška. Na naši strani se je borilo nekaj srbov, ki so naredili več škode kot koristi. Bilo je veliko takih, ki so se obnašali vojakom neprimerno. Med njimi je bil tudi vohun, ki je verjetno po direktivi iz Beograda izdal Malgaja in ga ustrelil v hrbet. Vsaj tako se je govorilo po domačih vaseh. Uradna "jugoslovanska" verzija je prirojena za potrebe "bratstva"

Kar se pa tiče plebiscita so imeli Srbi samo negativen vpliv, ker so hitro pokazali svoj velikosrbski obraz (npr. streljanje na slovensko vojake v MB). Zaradi njih so se korošči odločili za Avstrijo.
mandan
# 10.11.2009 ob 14:04
Maister je definitivno ena največjih pozitivnih osebnosti v slovenskem prostoru, saj je znal obdržati prostor ki je bil od nekdaj slovenski in ki ga je nemški živelj s svojim ideološkim principom večvrednosti počasi prevzemal skozi razne zvijače v svoje roke. Enako velja za območje današnje avstrije in delno severne italije. Podobno se je zgodilo z kraji na današnjem hrvaškem, pač so veliko večje srake.

Ena največjih zvijač je bila ravno gradnja gradov in utrdb s strani habsburških t.i. plemenitašev (vemo iz slovanskega prava za pravila karantanskih knezov, ki so imeli bolj pravičnejši način vladanja kot habsburžani, saj je imela ženska iste pravice kot moški), in ki so prihajali v te kraje na začetku kot dobri sosedski prijatelji in počasi prepričali slovenski živelj da so manjevredni. Seveda so za njimi v prav določene kraje prihajali še drugi nemci za njimi in sčasoma na posameznih lokacijah pridobili večinski vpliv. Ta kompleks so nemški plemenitaši začeli z razpadom karantanije in ga samo še povečevali, med našim ljudtsvom ki je živelo v skladu z bolj moralno etičnimi pravili pravili pa je prišlo do razkola vrednot med eno in drugo skrajnostjo. Velikokrat je prevladala t.i. nemškutarska skrajnost, tudi italijanska in ne nazadnje tudi srbska, vendar ne vedno in povsod.
Vsaka palica ima dva konca, in prav je da se tudi nemci zavejo na kakšen način so si prisvojili našo slovansko zemljo.
Z zvijačo in podlostjo , tako kot danes bogataš odvzema kruh revežu. Tle ni razlike, žaslostno je le, a nas slovence še kar naprj imajo za manjvredne, čeprav nismo nič več niti manj vredni kot oni, temveč bi rekel smo vsaj v božjih očeh vredni več.
MoTmOt
# 09.11.2009 ob 23:18
komsomolec tisti Srbi,ki so pomagali slovencem niso bili prostovoljci temveč ujetniki Avstroogrske vojske,ki so se po razpadu monarhije pridružili slovenskim prostovoljcem!.Jugoslovanska(Srbska)vojs
ka se je v Sloveniji pojavila po koncu večjih spopadov v katerih so slovenci že ustavili Nemše čete!
Vlada tako slovenska kot jugoslovanska pa so nasprotovale Majstrovim idejam.Zato so ga pozneje tudi razrešili poveljevanja.
1.11.1918 Maisetr razglasi Maribor za slovensko mesto.
6.11.1918 formiranje komande srbskih enot iz ujetnikov.
13.12.1918V Grabštajn je poslan bataljon srbskih ujetnikov(300 mož)ki pa je bil samostojen po derektivi srbske komande v Ljubljani.Razorožen je v Grabštajnu in poslan v Srbijo.
20.12.1918general Maister in poročnik Maglaj razrešena dolžnosti.
5.1.1919 Srbska vrhovna komanda je v Beogradu izdala ukaz,da se preneha vsaka vojna akcija na Koroškem in da je za to treba prej vprašati njo za dovoljenje.
15 do 20 maja 1919 se Slovenske sile na Koroškem delno dopolnijo z Srbskimi enotami in formirajo odrede.
Vir:Vladimir Gradnik-primorski prostovoljci v boju za severno mejo1918/1919. Založba Lipa.Koper1981.
malgaj19
# 10.11.2009 ob 19:39
Slovenski prostovoljci so se borili tudi na solunski fronti. o tem je napisana knjiga. Zanimivo, da noben ni šel pisat o srbski borb za severno mejo.
fgmb
# 10.11.2009 ob 07:17
Zanimivo je čitati in prebirati avstrijske vire. Avstrijcem je dogodek ko je major Maister osvobodil Štajersko poznan kot Marburger Blutsontag - mariborksa krvava nedelja; ko je major Maister razgnal demonstracije nemškogovorečih meščanov. Pri tem jih je ubil 13. Maister bi naj takrta začel z raznemčevanjem Maribora, ki je bil 80 % nemški. Odpustil bi naj vse nemškogovoreč uradnike...Zgodovina ima vedno dva pisca
PFK
# 10.11.2009 ob 02:25
Drzi da je bila vecina srbskih vojakov vojnih ujetnikov,ki so se vracali iz ujetnistva in jih je Maister uporabil da so pomagali ker je bila vecina prebivalstva v MB nemskega.Toda staus qou je trajal predolgo in Srbi so se vrnili domov kar je zopet oslabilo slovenske pozicije ker se je vse skupaj resevalo v enem letu.Nemci so ustanovili zelene straze in imeli vecji del premozenja torej moci v svojih rokah.Je pa kralj poslal en polk vojske ki ga je vodil polkovnik Simic da je sel z Malgajem pomagat osvobajat od CE do SG. Pa tudi pravno smo se lahko oprli na Jugoslavijo ki jo je zastopala Srbija kot velika zmagovalk 1.svetovne vojne.Dejstvo je da je meja tocno tam kjer sta malgaj in Maister vojsako porazena.Gornja Radgona,Slovenj Gradec in Celovec.Srbom bi morali biti vecno hvalezni in Srbi so do leta 1991 imeli na Stajerskem status najvecjih prijateljev.
Slovenci smo se imeli pravico osamosvojiti 1991 ker tukaj zivi samo en konstitutivni narod.Na hrvaskem in v Bih je bilo drugace ker so bili v teh republikah srbi konstitutivni narod in brez njihove privolitve enostavno ne bi smelo iti.S tem ko od leta 1991 vsaka vlada vodi protisrbsko politiko smo zapravili eno veliko prijateljstvo in pokazali svoj nehvalezni obraz.
dr.DD
# 09.11.2009 ob 17:36
Ni toliko važno, kdo so na koncu dejansko zaslužni za priborjena ozemlja, važno je, da je bila akcija odločna - cegavost in premišljanja v nedogled kaj je naše in do kam naj gremo pomeni vedno samo izgubo.

Poglej, kakše probleme imamo danes s Hrvati. Če bi med osamosvajanjem zasedli in zakoličili mejo naprej od Dragonje in (v nekakšno zameno) ponudili Hrvatom pomoč v bojih z Jugo vojsko, bi bilo že zdavnaj vse rešeno. Tako pa se nam je naša diplomatska drža maščevala kot bumerang in bo preteklo vsaj dve desetletji, da se zadeva razčisti - če sploh!
fgmb
# 10.11.2009 ob 08:56
Se strinjam...To sem tudi napisal...
fgmb
# 10.11.2009 ob 08:35
Mislim da je napisano v smislu da bi imeli nemške plače, red in disciplino, ne bi imeli lumpenproletariata; v mariboru bi imeli meščanstvo ipd...
fgmb
# 10.11.2009 ob 07:18
se opravičujem, mariborska krvava sobota
Politkomisar.
# 09.11.2009 ob 23:19
BTW Franjo Malgaj je bil Preporodovec! Kdor pozna zgodovino ve kaj to pomeni! In naj še spomnim, da je četa srbskih prostovoljcev pred Vrhnike ustavila italijansko napredovanje in rešila Ljubljano pred laško okupacijo po 1.SV. Srbske prostovoljce se v Sloveniji namerno ne omenja. Žalostno...
Politkomisar.
# 09.11.2009 ob 23:15
V komsomolčevih izjavah je veliko resnice! Preberite si raje farško kroniko od 1918 do 1920, kjer koroški župniki hvalijo srbske vojake in njihova prizadevanja za Slovence. Nekateri ste v tej smeri slabo obveščeni....
ics
# 09.11.2009 ob 18:52
hmm kva pa je zvami ? sej ni laž da je blo v majstrovi vojski ogromno srbov .. ojoj to je pa ze mau zaskrbljujoce zanikanje .. to se imenuje prisvajanje zgodovine.
popaj16
# 10.11.2009 ob 07:36
Če takrat nebi Maister osvobodil MB-ja, bi mi zdaj lepo spadali v Avstrijo pa živeli ko gospodje. Maister zaje*** si!
komsomolec
# 09.11.2009 ob 18:54
d.d. Najprej se zahvalite Srbom,ki so se borili za slovensko ozemlje, še posebej majorju Švabiću ,ki je ustavil in pregnal Italijane ,da niso vkorakali v Ljubljano že po koncu prve svetovne vojne.
biberkopf
# 09.11.2009 ob 23:27
Maister je prisvojil Sloveniji nemško mesto Marburg an der Drau ki je imelo leta 1910 80%nemškega prebivalstva in samo 20% procentov slovenskega,to je zgodovinska resnica.Kakor so avstrijci ukradli slovencem del koroške tako so slovenci ukradli avstrijcem večinsko nemška mesta Maribor,ptuj,Celje.
komsomolec
# 09.11.2009 ob 18:09
Lažeš,nimaš pojma o zgodovini Slovenije.
komsomolec
# 09.11.2009 ob 17:14
Glavni borci za severno mejo so bili Franjo Malgaj in SRPSKI prostovoljci!
Kazalo