V ljubljanskem MGLC-ju je že na ogled razstava Gvradjančičevih skicirk, beležk in zapisov, ki so jih naslovili Zapisi. Prihodnji teden (31. januarja) bodo na obeh lokacijah Mestne galerije Ljubljana predstavili še izbran pregled slik in akvarelov, v celjski Galeriji sodobne umetnosti pa umetnikove risbe.

Razstave spremlja tudi obsežna trijezična monografija z reprodukcijami del in besedili Ješe Denegrija, Marka Elsnerja Grošlja ter Aleksandra Bassina.

Izrazna moč tradicionalnega slikarstva
Herman Gvardjančič, ki ima za seboj 76 samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, snuje svoja dela na predmetnem in ne na abstraktnem. V njegovem opusu prepoznamo, da gre za slikarja kulture in etike poznega modernizma, ki kljub razširjenemu posluževanju novih tehničnih reprodukcijskih medijev v umetnosti vztraja pri izrazni moči tradicionalnega slikarstva in risanja in zaupa likovni moči slike, skozi katero izpoveduje eksistencialno utemeljenost umetnikove subjektivne izkušnje.

V dela prenaša svoje doživljanje življenja, rojstva, smrti, vse te zgodbe pa mu uspe ujeti z izrednim smislom za uravnoteženo kompozicijo in celovitost ter temu doda še subtilni osebni dotik. Iz del izžarevajo prvinski nagoni človeka in psihogrami duševnih stanj umetnika.

"Gvardjančičevo preteklo in zdajšnje slikarstvo – s svojo obnovitveno močjo na dolgo negovanih temeljih ter s postopnim premikanjem znotraj trajno sprejetih in trdno vgrajenih izkušenj – vztraja na podlagi umetnikove neomajane vere v izrazno moč slikarstva kot trajne zgodovinske umetniške discipline in hkrati tudi vere v lastno slikarstvo, ki s svojo prepoznavnostjo sodeluje in obstaja v nepreglednem svetu sodobne umetnosti ob koncu dvajsetega in začetku tega stoletja," je o umetnikovem delu zapisal Ješa Denegri .

Dobitnik več nagrad
Herman Gvardjančič se je rodil leta 1943 v Gorenji vasi pri Retečah. Po opravljeni diplomi na ljubljanski akademiji za likovno umetnost leta 1968 je študij nadaljeval na specialki za slikarstvo pri Zoranu Didku in ga končal 1971. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški akademiji v Ljubljani, desetletje pozneje pa redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med katerimi so tudi nagrada Prešernovega sklada, Groharjeva in Jakopičeva nagrada.

M. K.